KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Nekatere cene energentov so se v obdobju 2012–2022 zvišale in nekatere znižale (izraženo v stalnih cenah za leto 2012). V istem obdobju se je najbolj, realno za 64,4 %, dvignila cena električne energije za tipične industrijske odjemalce, sledi cena zemeljskega plina za industrijske odjemalce, za 5,1 % in cena kurilnega olja, za 3,5 %. Najbolj se je znižala cena zemeljskega plina za tipične gospodinjske odjemalce in sicer za 20,3 %, sledi mu bencinsko gorivo, za 17 %, nato električna energija za gospodinjstva, za 10,7 % in nazadnje dizelsko gorivo za 1,7 %.

Neutral

Leta 2021 je bilo na sisteme obdelave komunalnih odpadnih voda s sekundarno ali terciarno stopnjo čiščenja, ki ne povzročajo izpustov TGP, priključenih 62 % prebivalcev. Glede na leto prej se je delež znižal za slabo odstotno točko, poleg tega se delež od leta 2017 praktično ni spremenil.

Neutral

Uspešnost EU držav na področju eko inovacij (Eco-innovation index) spremlja sestavljen indeks, ki vključuje 12 kazalnikov iz petih tematskih področij. Slovenija je uvrščena v skupino povprečnih izvajalcev eko-inovacij. S časom se vrednosti kazalca postopno izboljšujejo in kažejo na postopen napredek indeksa eko inovacij, še vedno pa ostajajo pod povprečjem EU. Ciljna vrednost za Slovenijo ni zastavljena.

Bad

Izpusti F-plinov zaradi puščanja iz stacionarnih naprav so se leta 2022 zaradi znatno večje količine dopolnjenih hladiv močno povečali. To je predstavljalo velik odmik od indikativnega ciljnega zmanjševanja izpustov iz rabe F-plinov po EU uredbi o F-plinih. Glede na leto 2015 so bili izpusti zaradi puščanja F-plinov leta 2022 nižji za 17 %, po uredbi o F-plinih pa bi morali biti nižji za 55 %.

Bad

Delež OVE v rabi goriv v industriji je leta 2021 znašal 11 % in je za letno indikativno ciljno vrednostjo zaostajal za 0,7 odstotne točke. Indikativni cilj za leto 2021 tako ni bil dosežen. Da bo Slovenija leta 2030 dosegla cilj 30 % OVE v rabi goriv v industriji, se bo moral delež OVE povečati še za 19 odstotnih točk oz. za približno 2 odstotni točki na leto.

Neutral

Glede na površino gozda predstavljajo krčitve zanemarljiv delež. Povprečje zadnjih desetih let znaša približno 405 ha/ leto (med 350–550 ha/ leto) in tako ne predstavlja bistvenega dejavnika pri spremembah gozdnatosti. Do leta 2008 je bilo največ krčitev posledica izgradnje infrastrukturnih objektov. V letu 2008 pa so se kot posledica spremembe Zakona o gozdovih, ki od takrat ob upoštevanju pogojev omogoča izdajo dovoljenja za krčitev gozda v kmetijske namene do 0,5 ha, izjemno povečale krčitve gozdov za kmetijske namene. V letu 2009 so obsegale kar 85 %, v letu 2022 pa 74 % vseh krčitev.