KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Good

Populacija rjavega medveda je v Sloveniji v ugodnem stanju ohranjenosti, s trendom izboljšanja. Spomladanska ocena števila medvedov je leta 2020 znašala 990 osebkov.

Populacija je severozahodni del dinarsko-pindske populacije, ki je bila leta 2012 ocenjena na 3950 osebkov in je stabilna oziroma narašča.

Rjavi medved je življenjsko vezan na velika gozdna območja, ki jih v Sloveniji predstavljajo predvsem visoko kraški gozdovi jelke in bukve, zato kazalec hkrati posredno odraža tudi ohranjenost te gozdne krajine, večinoma uvrščene v območje omrežja Natura 2000.

Bad

Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo na premoženju povzročijo živali zavarovanih vrst. V letih, ko je zaradi pomladanskih pozeb ali poletne suše hrane v naravi manj, je pritisk prostoživečih živalskih vrst na človeške dobrine običajno večji. V letu 2019 smo obravnavali 1301 takšnih škodnih dogodkov, kar je za 76 % več kot v letu 2018. Za 1173 vloženih zahtevkov je bilo odobreno izplačilo odškodnine v skupni višini 570.580,39 EUR za škodo, ki so jo povzročile živali 28 zavarovanih vrst. Škodo na premoženju so lastniki opažali večinsko v obdobju od julija do novembra.

Neutral

Status naravne vrednote ima na ozemlju Slovenije 17.431 vrednih delov narave, med katerimi je tudi 12.148 podzemnih jam. Posegi in dejavnosti na naravnih vrednotah se lahko izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti.

Good

Natura 2000 območja so bila vzpostavljena leta 2004. Glede na zaključke bilateralnega srečanja z Evropsko komisijo junija 2014 so bila dopolnjena v letu 2016. Predstavljajo 7681 km2 ali 37,50 % celotne površine oziroma 7676 km2 ali 37,87 % kopnega ozemlja Republike Slovenije.

Bad

Število prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju najbolj prometnih cest in železniških prog v Ljubljani in so izpostavljeni višjim ravnem hrupa, se med letoma 2012 in 2017 ni bistveno spremenilo in se ne zmanjšuje v skladu z zastavljenimi cilji.

Neutral

Število prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju najbolj prometnih cest izven urbanih območij se zmanjšuje. Leta 2017 je bilo višjim ravnem hrupa v obdobju celega dne in v obdobju noči izpostavljenih okoli 16.000 prebivalcev manj kot leta 2012. V urbanih območjih se število izpostavljenih prebivalcev hrupu cestnega prometa ni zmanjšalo. Število prebivalcev, ki so v obdobju celega dne izpostavljeni višjim ravnem hrupa, je ostalo na enaki ravni kot leta 2012 in je ocenjeno na 64.000.