Kazalec prikazuje razmerje med domačo porabo snovi ter BDP - snovna produktivnost

Snovna produktivnost je kazalec, ki odraža razmerje med bruto domačim proizvodom (BDP) in domačo porabo snovi (DPS) glede na maso. Spada med pomembnejše kazalce spremljanja učinkovite rabe virov.  

Izboljšanje delovanja gospodarstva ter hkrati zmanjšanje pritiskov na okolje je cilj, ki ga je Evropska komisija zapisala v sporočilu EP, svetu in odborom 'Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri'. Za spremljanje tega cilja na področju učinkovite rabe virov je kot trenutno vodilni kazalec postavila kazalec 'Snovna produktivnost'. Kazalec ima sicer nekaj pomanjkljivosti saj opisuje snovno produktivnost le iz vidika porabe materialnih virov zato Komisija načrtuje dopolnitev še z nekaterimi drugimi kazalci (makro kazalci za področje voda, rabe prostora ter toplogrednih plinov).

Za delovanje gospodarstva po eni strani potrebujemo različne materiale ter energijo iz naravnih virov (fosilna goriva, kovine, biomasa,…), po drugi strani pa okolje obremenjujemo tudi z raznimi izpusti ter odpadki (slika OD6-3).

Snovna produktivnost v Sloveniji se je do leta 2007 gibala okoli 0,8 EUR/kg, nato pa je začela rasti in leta 2013 znašala 1, 4 EUR/kg. V letu 2014 je zopet rahlo padla in znašala 1,34 EUR/kg. K izboljšanju snovne produktivnosti po letu 2007 je največ prispevala nižja raba gradbenih materialov. Proizvodnja surovin za gradbeništvo (tehnični kamen ter prod in pesek) je bila po podatkih Geološkega zavoda Slovenije v letu 2014 (10.922.593 ton) skoraj pol nižja kot v letu 2008 (19.488.636 ton) medtem ko je bila proizvodnja ostalih nekovinskih mineralnih surovin kot so surovine za predelovalno industrijo ter surovine za industrijo gradbenega materiala bolj ali manj nespremenjena. Poraba nekovinskih mineralnih surovin

ima velik vpliv na snovno produktivnost predvsem zaradi teže teh proizvodov. Najnižja je bila zato prav v letih 2006 -2007, ko smo imeli visoko gradbeno dejavnost tudi na račun dokončevanja avtocestnega križa.

Rast snovne produktivnosti sicer še ne pomeni, da se je zmanjšala dejanska poraba snovi. Lahko pomeni tudi, da je gospodarska rast hitrejša kot je poraba snovi v opazovanem obdobju.

Leta 2014 je bila povprečna snovna produktivnost v EU 1,98 EUR/kg, v Sloveniji pa 1,34 EUR/kg.