Kazalec prikazuje stanje gozdov z vidika lesne zaloge, prirastka in poseka, ki odražajo gospodarjenje z gozdovi. Prikazuje ravnotežje med letnim prirastkom in letnim posekom drevja. Podatki o lesni zalogi so prikazani za obdobje 1947–2020, za prirastek za 1990–2020 in za posek za obdobje 1993–2020.

Definicije za obravnavane kazalce so povzete po Hočevar (1993) in Gozdarski slovar (2019) :

• Lesna zaloga (ang. Growing stock): Količina lesa stoječega drevja, s skorjo, nad meritvenim pragom (10 cm) na določeni površini, običajno izražena v kubičnih metrih na hektar. Veje v lesno zalogo niso vključene.
• Prirastek (ang. Increment): Količina lesa drevesa ali sestoja, ki se poveča zaradi rasti v določenem časovnem obdobju (leto, vegetacijska doba, daljše obdobje). Izraža se s kubičnimi metri lesa oziroma kubičnimi metri na hektar (za opis prirastka so torej pomembni količina spremembe, dolžina časovne periode priraščanja ter pri sestojnem prirastku še površina). V gozdarstvu se merijo različni prirastki kot npr. debelinski, višinski, volumenski idr.
• Posek (ang. Fellings):  Volumen dreves, živih ali odmrlih, z merjenim premerom drevesa (s skorjo), ki so bila posekana v določenem obdobju (leto, mesec, desetletje). Vključuje tudi drevesa ali dele dreves, ki niso bila odstranjena iz gozda.

Lesna zaloga je bila skozi celotno zgodovino ključni kazalec stanja gozda. Informacija o lesni zalogi je nepogrešljiva za razumevanje dinamike in proizvodne sposobnosti gozdov. Je osnova za razvoj nacionalne politike in strategije trajnostne rabe gozdnih virov.

Skupaj s prirastkom, posekom, površino gozda ter možnim posekom tvori osnovno skupino kazalcev, ki jih uporabljamo za spremljanje razvoja gozdov Ti kazalci se uporabljajo za oceno trajnosti (ravnovesje med letnim prirastkom in letnimi poseki) in so danes tudi osnova za oceno biomase in ogljika, ki ga vsebuje oziroma veže določen gozd. Ob tem je seveda izjemno pomembna informacija dinamike sprememb skozi čas. V Sloveniji lahko še vedno ugotavljamo, da se gozdovi z vidika lesnih zalog in prirastka krepijo. Krepitev lesnih zalog je bila predvsem posledica načrtnega gospodarjenja z gozdovi, delno pa tudi posledica sprememb v metodologiji ugotavljanja lesne zaloge ob koncu 90-ih let (okularno ocenjevanje – kontrolno vzorčna metoda).

Poznavanje rasti in prirastka je pomembno za oceno bodočega razvoja sestojev in je podlaga za določitev možnega poseka. Delež prirastka slovenskih gozdov se glede na lesno zalogo ohranja na približno isti ravni. Tem trendom sledi tudi določen možni posek, katerega realizacija je bila v preteklem desetletju le okoli 75-odstotna. Po letu 2014, zaradi posledic naravnih ujm, pa je prišlo področju poseka v Sloveniji do pomembnih sprememb, saj se je le-ta močno povečal in se je približal načrtovani količini možnega poseka. Posek se v je v zadnjih dveh letih ponovno nekoliko zmanjšal.

Po poročilih Zavoda za gozdove Slovenije za leto 2020 znaša lesna zaloga 304 m³/ha, prirastek 7,48 m³/ha, količina poseka pa 4.227.474 m³. V zadnjih 70 letih sta se hektarska lesna zaloga in prirastek povečala za več kot 140 %, medtem ko je posek v tem času nihal med 2 milijonoma m³ (v letu 1991) do več kot 6 milijonov m³ (v letih 2014, 2015, 2016 in 2018) V teh letih je bil posek za kar dve tretjini večji kot v prejšnjih letih, kar lahko pripišemo posledicam naravnih ujm. V letih 2019 in 2020 se je posek ponovno znižal, in sicer na 4,2 milijonov m³ (2020). Posek se je zelo spreminjal: od 100 % skupnega prirastka v petdesetih letih 20. stoletja do manj kot 40 % skupnega prirastka v začetku devetdesetih let. Leta 2020 znaša posek 50 % prirastka. Razlog za veliko akumulacijo lesne zaloge v slovenskih gozdovih ter za takšna gibanja prirastka je smotrno gospodarjenje z gozdovi.

Ko govorimo o lesni zalogi, prirastku ali poseku je pomembno navesti še strukturo po drevesnih vrstah in tudi širše (iglavci/listavci). Razmerje med iglavci in listavci se spreminja in je v prid iglavcev naraščalo vse do leta 1961, ko je bil delež iglavcev 58 %. Po letu 1961 se je začel delež iglavcev zniževati in v letu 2000 padel pod 50 %. Leta 2020 je delež iglavcev v lesni zalogi znašal 44,5 %, v prirastku je bil delež iglavcev še 43 %, v poseku pa 56 %.

Po študiji State of Europe’s Forests (2020) imajo slovenski gozdovi v primerjavi s povprečjem gozdov v drugih evropskih državah precej večjo hektarsko lesno zalogo in prirastek. Opozarjamo, da se ti podatki deloma razlikujejo od naših nacionalnih podatkov in so nekoliko precenjeni, le-ti podatki so povzeti po velikoprostorskem monitoringu gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE). Lesna zaloga v Sloveniji je tako leta 2020 znašala 335 m³/ha , evropsko povprečje pa je bilo komaj 182 m³/ha. Tako kot v Sloveniji so tudi v Evropi (EU-28) prisotni trendi povečevanja lesne zaloge in prirastka. V evropskih gozdovih vsako leto zraste več lesa, kot se ga poseka. V letu 2020 je povprečje v prirastku gozdov med državami EU-28 6,3 m³/ha, v Sloveniji pa je prirastek znašal 6,9 m³/ha. Izrazito nizek prirastek (pod 5 m³/ha) imajo nekatere mediteranske (Hrvaška, Francija) in skandinavske (Norveška, Švedska, Finska) države, zelo visokega pa  Danska, Irska, Nemčija, Luksemburg, Švica in Češka. Posek na ravni EU-28 sledi prirastku, izkoriščenost gozdov (posek kot odstotek prirastka) se vztrajno povečuje, še posebej v Centralni in Zahodni Evropi. Posek je močno pod vplivom trga in različnih dogodkov (ujme), zato prihaja do večjih odstopanj med posameznimi leti. Ker zaloge lesa naraščajo kljub večji količini posekanega lesa, evropski gozdovi zagotavljajo trajnostno oskrbo z lesom kot obnovljivim virom.

V Sloveniji pričakujemo, da bo razvoj sledil smernicam, zapisanim v Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu. Nadaljnje načrtno gospodarjenje z gozdovi bo omogočilo približevanje optimalni povprečni lesni zalogi, ki znaša od 320–330 m³/ha, za njeno doseganje pa bo potrebno še nadalje zmerno in selektivno akumulirati prirastek. Predvidevamo torej, da bo šel razvoj kazalca še naprej v smeri, ki pomeni doseganje kakovostno opredeljenega cilja.