KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

V Sloveniji se gozdovi z vidika lesnih zalog in prirastka že dolga desetletja krepijo. V zadnjih 70 letih sta se povečala za več kot 140 %. Posek je, poleg naravnih danosti, odvisen še od socialnoekonomskih faktorjev, v zadnjem času pa predvsem od pojavljanja naravnih ujm (vetrolomi, žledolomi) in prerazmnožitev podlubnikov. Do leta 2014 je posek predstavljal približno 50 % prirastka, po tem letu pa se je zaradi ujm bistveno povečal in predstavljal od 60 do 75 % skupnega prirastka iglavcev in listavcev. V letu 2020 je ponovno upadel in ponovno znaša približno 50 % prirastka.


Kazalec prikazuje stanje gozdov z vidika lesne zaloge, prirastka in poseka, ki odražajo gospodarjenje z gozdovi. Prikazuje ravnotežje med letnim prirastkom in letnim posekom drevja. Podatki o lesni zalogi so prikazani za obdobje 1947–2020, za prirastek za 1990–2020 in za posek za obdobje 1993–2020.

Definicije za obravnavane kazalce so povzete po Hočevar (1993) in Gozdarski slovar (2019) :

  • Lesna zaloga (ang. Growing stock): Količina lesa stoječega drevja, s skorjo, nad meritvenim pragom (10 cm) na določeni površini, običajno izražena v kubičnih metrih na hektar. Veje v lesno zalogo niso vključene.
  • Prirastek (ang. Increment): Količina lesa drevesa ali sestoja, ki se poveča zaradi rasti v določenem časovnem obdobju (leto, vegetacijska doba, daljše obdobje). Izraža se s kubičnimi metri lesa oziroma kubičnimi metri na hektar (za opis prirastka so torej pomembni količina spremembe, dolžina časovne periode priraščanja ter pri sestojnem prirastku še površina). V gozdarstvu se merijo različni prirastki kot npr. debelinski, višinski, volumenski idr.
  • Posek (ang. Fellings):  Volumen dreves, živih ali odmrlih, z merjenim premerom drevesa (s skorjo), ki so bila posekana v določenem obdobju (leto, mesec, desetletje). Vključuje tudi drevesa ali dele dreves, ki niso bila odstranjena iz gozda.

Grafi

Slika GZ03-1: Lesna zaloga iglavcev in listavcev v Sloveniji, 1947-2020
Viri:

Zavod za gozdove Slovenije, 2021 (31.12.2021)

Prikaži podatke
iglavci [m3/hektar] listavci [m3/hektar] skupaj [m3/hektar]
1947 68,03 58,02 126,05
1961 90,80 65,33 156,14
1970 95,73 75,79 171,52
1980 100,40 85,21 185,60
1990 100,15 92,29 192,43
2000 111,95 119,74 231,69
-
2005 121,25 136,01 257,26
2006 123,26 138,86 262,12
2007 125,50 143,34 268,84
2008 126,73 145,13 271,86
2009 128,39 147,69 276,08
2010 129,37 149,52 278,89
2011 130,42 151,68 282,10
2012 131 154 285
2013 132,19 157,12 289,31
2014 133,41 159,39 292,80
2015 133,62 160,96 294,58
2016 134,12 162,28 296,40
2017 134,59 164,39 298,98
2018 135,34 166,50 301,84
2019 135,56 167,60 303,16
2020 135,09 168,64 303,73
Slika GZ03-2: Prirastek iglavcev in listavcev v Sloveniji, 1990–2020
Viri:

Zavod za gozdove Slovenije, 2021 (31.12.2021)

Prikaži podatke
iglavci [m3/hektar] listavci [m3/hektar] skupaj [m3/hektar]
1990 2,43 2,49 4,92
2000 2,73 3,33 6,06
2005 2,87 3,61 6,48
2006 2,89 3,63 6,52
2007 2,93 3,68 6,61
2008 2,94 3,70 6,64
2009 2,98 3,76 6,74
2010 3,02 3,83 6,85
2011 3,06 3,92 6,98
2012 3,10 4 7,10
2013 3,12 4,05 7,17
2014 3,16 4,11 7,26
2015 3,15 4,12 7,28
2016 3,17 4,16 7,33
2017 3,18 4,18 7,36
2018 3,23 4,24 7,47
2019 3,24 4,26 7,50
2020 3,23 4,25 7,48
Slika GZ03-3: Posek iglavcev in listavcev v Sloveniji, 1993–2020
Viri:

Zavod za gozdove Slovenije, 2021 (31.12.2021)

Prikaži podatke
iglavci [m3] listavci [m3] skupaj [m3]
1993 1289585 798081 2087666
1994 1411275 843605 2254880
1995 1247957 843953 2091910
1996 1512284 818119 2330403
1997 1387932 1179128 2567060
1998 1396052 1074121 2470173
1999 1349117 1047198 2396315
2000 1422750 1186289 2609039
2001 1458837 1155464 2614301
2002 1496665 1148889 2645554
2003 1822887 1184211 3007098
2004 1820390 1137607 2957997
2005 2033390 1202710 3236100
2006 2242755 1475508 3718263
2007 2042735 1199335 3242070
2008 2055341 1372031 3427372
2009 1853772 1520419 3374191
2010 1808066 1566071 3374137
2011 2040015 1855622 3895637
2012 2152467 1758340 3910807
2013 2190572 1733423 3923995
2014 3463295,40 2886440,40 6349735,80
2015 3922547 2108495 6031042
2016 4013145 2089485 6102630
2017 3295974 1688661 4984635
2018 4367576 1693383 6060959
2019 3326578 1961285 5287863
2020 2375840 1851634 4227474
Slika GZ03-4: Lesna zaloga v nekaterih evropskih državah, 2020
Viri:

State of Europe’s Forests 2020, Ministerial Conference on the Protection of Forests in Europe - FOREST EUROPE (7. 05. 2021)

Prikaži podatke
lesna zaloga [m3/ha]
Španija 59,70
Turčija 74
Norveška 101,20
Finska 109,30
Švedska 130,60
Irska 155,20
Francija 177,10
EU-28 182
Madžarska 193,40
Bolgarija 197
Latvija 197,10
Estonija 202,70
Danska 211,10
Združeno kraljestvo 212,20
Hrvaška 220,30
Nizozemska 223,90
Litva 254
Belgija 262
Slovaška 279,20
Poljska 287,90
Češka 295,40
Avstrija 299,10
Nemčija 320,80
Slovenija 334,60
Romunija 339,80
Švica 353,90
Luksemburg 390,10
Slika GZ03-5: Neto letni prirastek gozda v nekaterih evropskih državah, 2020
Viri:

State of Europe’s Forests 2020, Ministerial Conference on the Protection of Forests in Europe - FOREST EUROPE (7. 05. 2021)

Prikaži podatke
prirastek (m3/ha) [m3/ha]
Islandija 0,88
Turčija 1,76
Norveška 2,10
Ukrajina 2,15
Črna gora 2,44
Belorusija 3,10
Švedska 3,39
Finska 4,29
Hrvaška 4,61
Francija 4,83
Estonija 5,09
Madžarska 5,27
Nizozemska 5,91
Romunija 6,00
Litva 6,21
EU-28 6,30
Slovaška 6,60
Združeno kraljestvo 6,81
Slovenija 6,86
Avstrija 6,96
Belgija 7,68
Češka 8,13
Švica 8,20
Luksemburg 8,54
Nemčija 9,12
Irska 9,66
Danska 10,57

Cilji

  • Z zmernim in selektivnim akumuliranjem prirastka ohranjati lesno zalogo in prirastek gozdov;
  • zagotoviti optimalno povprečno lesna zaloga, ki znaša od 320–330 m3/ha;
  • povečati realizacijo možnega poseka (največjo količino drevja v bruto m3, ki jo sme posekati lastnik gozda) v zasebnih gozdovih z rednimi sečnjami;
  • zmožnostim gozdov prilagoditi načrtovan možni posek ter obseg sečenj in pridobivanja drugih gozdnih dobrin;
  • površine gozda EU se morajo kakovostno in količinsko izboljšati, da bo EU dosegla podnebno nevtralnost in zdravo okolje.

Prav tako pa:

  • trajnostno gospodarjenje z gozdovi in večnamenska vloga gozdov, uravnoteženo zagotavljanje več blaga in storitev ter zagotavljanje varstva gozdov;
  • globalna odgovornost za gozdove, spodbujanje trajnostne proizvodnje in porabe gozdnih proizvodov;
  • z zagotavljanjem površine gozdov in doseganjem optimalne lesne zaloge z okoljskega, gospodarskega, socialnega vidika z zadostno akumulacijo letnega prirastka zagotoviti ponor CO2 v gozdovih.

Lesna zaloga je bila skozi celotno zgodovino ključni kazalec stanja gozda. Informacija o lesni zalogi je nepogrešljiva za razumevanje dinamike in proizvodne sposobnosti gozdov. Je osnova za razvoj nacionalne politike in strategije trajnostne rabe gozdnih virov.

Skupaj s prirastkom, posekom, površino gozda ter možnim posekom tvori osnovno skupino kazalcev, ki jih uporabljamo za spremljanje razvoja gozdov Ti kazalci se uporabljajo za oceno trajnosti (ravnovesje med letnim prirastkom in letnimi poseki) in so danes tudi osnova za oceno biomase in ogljika, ki ga vsebuje oziroma veže določen gozd. Ob tem je seveda izjemno pomembna informacija dinamike sprememb skozi čas. V Sloveniji lahko še vedno ugotavljamo, da se gozdovi z vidika lesnih zalog in prirastka krepijo. Krepitev lesnih zalog je bila predvsem posledica načrtnega gospodarjenja z gozdovi, delno pa tudi posledica sprememb v metodologiji ugotavljanja lesne zaloge ob koncu 90-ih let (okularno ocenjevanje – kontrolno vzorčna metoda).

Poznavanje rasti in prirastka je pomembno za oceno bodočega razvoja sestojev in je podlaga za določitev možnega poseka. Delež prirastka slovenskih gozdov se glede na lesno zalogo ohranja na približno isti ravni. Tem trendom sledi tudi določen možni posek, katerega realizacija je bila v preteklem desetletju le okoli 75-odstotna. Po letu 2014, zaradi posledic naravnih ujm, pa je prišlo področju poseka v Sloveniji do pomembnih sprememb, saj se je le-ta močno povečal in se je približal načrtovani količini možnega poseka. Posek se v je v zadnjih dveh letih ponovno nekoliko zmanjšal.

Po poročilih Zavoda za gozdove Slovenije za leto 2020 znaša lesna zaloga 304 m3/ha, prirastek 7,48 m3/ha, količina poseka pa 4.227.474 m3. V zadnjih 70 letih sta se hektarska lesna zaloga in prirastek povečala za več kot 140 %, medtem ko je posek v tem času nihal med 2 milijonoma m3 (v letu 1991) do več kot 6 milijonov m3 (v letih 2014, 2015, 2016 in 2018) V teh letih je bil posek za kar dve tretjini večji kot v prejšnjih letih, kar lahko pripišemo posledicam naravnih ujm. V letih 2019 in 2020 se je posek ponovno znižal, in sicer na 4,2 milijonov m3 (2020). Posek se je zelo spreminjal: od 100 % skupnega prirastka v petdesetih letih 20. stoletja do manj kot 40 % skupnega prirastka v začetku devetdesetih let. Leta 2020 znaša posek 50 % prirastka. Razlog za veliko akumulacijo lesne zaloge v slovenskih gozdovih ter za takšna gibanja prirastka je smotrno gospodarjenje z gozdovi.

Ko govorimo o lesni zalogi, prirastku ali poseku je pomembno navesti še strukturo po drevesnih vrstah in tudi širše (iglavci/listavci). Razmerje med iglavci in listavci se spreminja in je v prid iglavcev naraščalo vse do leta 1961, ko je bil delež iglavcev 58 %. Po letu 1961 se je začel delež iglavcev zniževati in v letu 2000 padel pod 50 %. Leta 2020 je delež iglavcev v lesni zalogi znašal 44,5 %, v prirastku je bil delež iglavcev še 43 %, v poseku pa 56 %.

Po študiji State of Europe’s Forests (2020) imajo slovenski gozdovi v primerjavi s povprečjem gozdov v drugih evropskih državah precej večjo hektarsko lesno zalogo in prirastek. Opozarjamo, da se ti podatki deloma razlikujejo od naših nacionalnih podatkov in so nekoliko precenjeni, le-ti podatki so povzeti po velikoprostorskem monitoringu gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE). Lesna zaloga v Sloveniji je tako leta 2020 znašala 335 m3/ha , evropsko povprečje pa je bilo komaj 182 m3/ha. Tako kot v Sloveniji so tudi v Evropi (EU-28) prisotni trendi povečevanja lesne zaloge in prirastka. V evropskih gozdovih vsako leto zraste več lesa, kot se ga poseka. V letu 2020 je povprečje v prirastku gozdov med državami EU-28 6,3 m3/ha, v Sloveniji pa je prirastek znašal 6,9 m3/ha. Izrazito nizek prirastek (pod 5 m3/ha) imajo nekatere mediteranske (Hrvaška, Francija) in skandinavske (Norveška, Švedska, Finska) države, zelo visokega pa  Danska, Irska, Nemčija, Luksemburg, Švica in Češka. Posek na ravni EU-28 sledi prirastku, izkoriščenost gozdov (posek kot odstotek prirastka) se vztrajno povečuje, še posebej v Centralni in Zahodni Evropi. Posek je močno pod vplivom trga in različnih dogodkov (ujme), zato prihaja do večjih odstopanj med posameznimi leti. Ker zaloge lesa naraščajo kljub večji količini posekanega lesa, evropski gozdovi zagotavljajo trajnostno oskrbo z lesom kot obnovljivim virom.

V Sloveniji pričakujemo, da bo razvoj sledil smernicam, zapisanim v Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu. Nadaljnje načrtno gospodarjenje z gozdovi bo omogočilo približevanje optimalni povprečni lesni zalogi, ki znaša od 320–330 m3/ha, za njeno doseganje pa bo potrebno še nadalje zmerno in selektivno akumulirati prirastek. Predvidevamo torej, da bo šel razvoj kazalca še naprej v smeri, ki pomeni doseganje kakovostno opredeljenega cilja.


Metodologija

Cilji povzeti po:  Resolucija o nacionalnem gozdnem programu, Evropski zeleni dogovor in A new EU Forest Strategy: for forests and the forest-based sector.

Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Obnova načrtov gozdnogospodarskih enot poteka v desetletnem ciklu. Zaradi načina postopne obnove gozdnogospodarskih načrtov je podatek o ohranjenosti na nivoju Slovenije, ki velja za določeno leto star v povprečju 5 let. Vsako leto se obnovijo podatki za približno desetino slovenskih gozdov. Tako so med podatki, ki jih prikazujemo npr. v letu 2020 upoštevani načrti s prvim letom veljavnosti 2011 do 2020.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Način vodenja evidenc poseka, prav tako kot način pridobivanja informacij o lesni zalogi in prirastku določa Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih.

Za izračun lesne zaloge in prirastka na nivoju posamezne gozdnogospodarske enote (GGE) se uporabljajo podatki izmerjeni na stalnih vzorčnih ploskvah (večji del) in okularne ocene (manjši del). V varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, kjer ukrepi niso dovoljeni, se zaradi manjšega pomena lesne zaloge, večinoma poslužujemo okularne ocene.
V vseh ostalih gozdovih (večnamenski gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, kjer so ukrepi dovoljeni) obravnavane kazalce ugotavljamo s pomočjo stalnih vzorčnih ploskev, ki so po površini razporejene v sistematično mrežo z različnimi gostotami (od 200×200 m naprej). Na vsaki ploskvi ugotovimo sestojni tip, ki nam predstavlja osnovo za stratifikacijo. Povprečne vrednosti so izračunane za posamezne 5 cm debelinske stopnje.

Osnova za ugotavljanje prirastka sta dve zaporedni meritvi v obravnavanem obdobju (10 let). Podlaga za evidentiranje poseka so terenski obrazec za vpis drevja za posek, v katerega se vpisuje za posek izbrano drevje po drevesnih vrstah, debelinskih stopnjah, vrstah in vzrokih poseka, spremljanje opravljenih del v zvezi z izdanimi odločbami v upravnem postopku po 17. in 29. členu Zakona o gozdovih ter evidentiranje nedovoljenih posekov. Vsaj v en izvod gozdnogospodarskega načrta GGE se za vsako preteklo leto do konca februarja vpišejo podatki o poseku, in sicer na ravneh odseka (v obrazec E4) ter gospodarskega razreda, oblik lastništva in GGE (v tabelo EVP).

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Lesna zaloga iglavcev in listavcev v Sloveniji

m3/ha

Zavod za gozdove Slovenije, 2021

1947-2020

1.april za preteklo leto

Letno

31. december 2020

Da

Prirastek iglavcev in listavcev v Sloveniji

m3/ha

Zavod za gozdove Slovenije, 2021

1990–2020

1.april za preteklo leto

Letno

31. december 2020

 

Da

Posek iglavcev in listavcev v Sloveniji

m3

Zavod za gozdove Slovenije, 2021

1993–2020

1.april za preteklo leto

Letno

31. december 2020

Da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Zbiranje podatkov in pripravo poročila State of Europe’s Forests(2020) je koordinirala Enota za zvezo FOREST EUROPE Bratislava s podporo številnih partnerjev, avtorjev in drugih sodelujočih. Predstavljene podatke so posamezne države posredovale prek skupnih vprašalnikov FOREST EUROPE / UNECE / FAO ali so bili pridobljeni s postopkom daljinskega zaznavanja, ki so jih posredovali mednarodni ponudniki podatkov, in sicer Evropski program za gozdne genske vire (EUFORGEN), Statistični urad Evropske unije (EUROSTAT), Mednarodni operativni program za ocenjevanje in so bili pridobljeni ter s postopkom daljinskega zaznavanja,spremljanje učinkov onesnaževanja zraka na gozdove (ICP-Forests), Skupno raziskovalno središče Evropske komisije, vseevropski skupni sistem za spremljanje ptic (PECBMS) in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE).

Podatki o stanju in razvoju gozdov uporabljeni za mednarodno poročanje za Slovenijo so pridobljeni na podlagi velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE). MGGE je bil na sistematični mreži trajnih vzorčnih ploskev (4 km x 4 km) preko celotne Slovenije izveden v letih 2000, 2007, 2012 in 2018, 2020. Podatki o gozdu so izmerjeni ali ocenjeni znotraj istega leta.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Lesna zaloga v nekaterih evropskih državah

m3/ha

State of Europe’s Forests 2020, Ministerial Conference on the Protection of Forests in Europe - FOREST EUROPE

2020

V letu, ko je poročilo izdano odvisno od države poročevalke.

(Za Slovenijo je v poročilu 2020 podatek iz 2018).

Na 5 let

7.5.2021

Neto letni prirastek gozda v nekaterih evropskih državah

m3/ha

State of Europe’s Forests 2020, Ministerial Conference on the Protection of Forests in Europe - FOREST EUROPE

2020

V letu, ko je poročilo izdano odvisno od države poročevalke.

(Za Slovenijo je v poročilu 2020 podatek iz 2018).

Na 5 let

7.5.2021

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi viri in literatura

  1. Hočevar M., 1993, Dendrometrija – gozdna inventura, nelektorirano študijsko gradivo, UL, BF, Oddelke za gozdarstvo: 274 str.
  2. State of Europe’s Forests 2020, Ministerial Conference on the Protection of Forests in Europe - FOREST EUROPE. 394 str., URL:https://foresteurope.org/wp-content/uploads/2016/08/SoEF_2020.pdf.
  3. A new EU Forest Strategy: for forests and the forest-based sector, Evropska komisija,  Bruselj, 20.9.2013 COM(2013) 659 final, URL:https://eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar:21b27c38-21fb-11e3-8d1c-01aa75ed71a1.0022.01/DOC_1&format=PDF.
  4. Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07).
  5.  Evropski zeleni dogovor, The European Green Deal COM/2019/640 final, Evropska komisija, Bruselj, 11.12.2019, URL:https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52019DC0640&from=EN.   
  6. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Uradni list RS, št. 5/98, 70/06, 12/08, 91/10).
  7. Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16).
  8. NFI navodila – Skudnik, M., 2021, Interna navodila za terensko delo, GIS, 69 str.
  9. Gozdarski slovar za lastnike gozdov : izbrani gozdarski termini za vsakdanjo rabo / [avtorji Anton Poje ... [et al.] ; urednik Vasja Leban ; ilustracije Robert Krajnc]. - Ljubljana : Zveza gozdarskih društev Slovenije, 2019.