KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Pogostost hidroloških suš podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih se v zadnjih desetletjih povečuje. Izmed desetih najbolj sušnih let obdobja 1981-2022 se jih kar 8 uvršča v obdobje po letu 2000. Intenzivnejše suše podzemne vode se pogosteje pojavljajo pozimi, medtem ko se blažje oblike suše značilne predvsem za konec poletja in začetek jeseni. Predvsem v obdobju povečane rabe podzemne vode med junijem in septembrom z leti narašča intenziteta hidroloških suš.


Hidrološko sušo podzemne vode lahko opredelimo kot obdobje deficita vode v vodonosniku ali skupini vodonosnikov glede na normalne pogoje (Sheffield in Wood, 2011). Kazalec suše podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih temelji na oceni intenzitete in prostorske razširjenosti mesečnega standardiziranega indeksa gladine podzemne vode (SGI) po posameznih letih. V analizo je vključenih 31 merilnih postaj, ki so izbrane glede na dolžino opazovanj, reprezentativnost naravnega nihanja gladin podzemne vode brez umetnih vplivov, prostorsko reprezentativnost lokacije in tehnično primernost merilnega objekta.

Kazalec opredeljuje 4 intenzitete suše:

  • blaga suša: vrednost SGI: -1 < SGI < 0 (kategorija suše D0 po vzoru USDM);
  • zmerna suša: vrednost SGI: -1.5 < SGI < -1 (kategorija suše D1 po vzoru USDM);
  • močna suša: vrednost SGI: -2 < SGI <-1.5 (kategorija suše D2 po vzoru USDM);
  • izredna suša: vrednost SGI: SGI < -2 (kategorija suše D3 po vzoru USDM).

Grafi

Slika PP13-1: Letno povprečje standardiziranega indeksa gladine podzemne vode (SGI) na izbranih merilnih postajah
Viri:

Zbirka hidroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2023

Prikaži podatke
Letno povprečje standardiziranega indeksa gladine podzemne vode (SGI) [brez enote]
1981 0,45
1982 0,03
1983 -0,20
1984 0,43
1985 0,44
1986 0,56
1987 0,73
1988 0,38
1989 -0,15
1990 -0,10
1991 0,32
1992 -0,30
1993 -0,95
1994 0,28
1995 0,57
1996 0,81
1997 -0,30
1998 -0,09
1999 0,57
2000 -0,66
2001 -0,20
2002 -0,83
2003 -1,10
2004 0,16
2005 0,17
2006 0,26
2007 -0,52
2008 -0,05
2009 0,37
2010 0,40
2011 -0,57
2012 -1,09
2013 0,51
2014 0,93
2015 0,06
2016 -0,05
2017 -0,63
2018 0,69
2019 -0,35
2020 -0,46
2021 -0,11
2022 -0,99
Table PP13-2: Delež merilnih postaj z izkazovanjem suše podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih po posameznih letih  
Viri:

Zbirka hidroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2023

Prikaži podatke
Izredno suho (SGI < -2) [%] Močno suho (-2 < SGI < -1.5) [%] Zmerno suho (-1.5 < SGI < -1) [%] Blago suho (-1 < SGI < 0) [%]
1981 1,06 4,26 8,51 24,47
1982 1,96 2,94 6,86 25,49
1983 5,83 8,33 16,67 22,50
1984 0 3,92 9,80 23,53
1985 1,59 4,76 11,90 20,63
1986 0 1,63 8,94 20,33
1987 0,92 0,92 10,09 21,10
1988 1,05 2,11 10,53 26,32
1989 2,44 8,94 17,07 21,95
1990 0,93 3,70 14,81 28,70
1991 0,91 1,82 2,73 22,73
1992 0 2,75 19,27 27,52
1993 2,31 15,38 23,08 23,85
1994 0 1,06 5,32 27,66
1995 0,81 1,61 6,45 21,77
1996 0 1,04 1,04 11,46
1997 1,05 7,37 20 32,63
1998 0 3,42 14,38 21,23
1999 0 1,72 7,76 18,97
2000 0 4,17 22,92 31,25
2001 1,69 11,02 15,25 26,27
2002 6,48 20,37 21,30 23,15
2003 8,33 24,07 26,85 25,93
2004 4,27 8,55 11,11 24,79
2005 0 1,59 12,70 24,60
2006 3,03 6,06 15,91 21,97
2007 3,85 7,69 23,08 29,81
2008 0 1,05 10,53 32,63
2009 0,81 1,63 9,76 21,14
2010 0 0 6,67 22,86
2011 1,60 10,40 22,40 24,80
2012 4,88 18,70 23,58 23,58
2013 0 2,11 7,04 19,01
2014 0 0 0 15,56
2015 0 3,19 12,77 29,79
2016 0 3,06 14,29 30,61
2017 0,91 8,18 20 28,18
2018 0,78 2,33 9,30 22,48
2019 1,87 8,41 20,56 28,97
2020 1,77 9,73 20,35 27,43
2021 0 5,26 15,79 27,19
2022 8 17 25 25
Slika PP13-3: Delež merilnih postaj z izkazovanjem suše podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih med junijem in septembrom po posameznih letih  
Viri:

Zbirka hidroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2023

Prikaži podatke
Izredno suho (SGI < -2) [%] Močno suho (-2 < SGI < -1.5) [%] Zmerno suho (-1.5 < SGI < -1) [%] Blago suho (-1 < SGI < 0) [%]
1981 2,08 2,08 4,17 22,92
1982 0 0 5,56 40,74
1983 0 5,88 17,65 43,14
1984 0 1,75 1,75 24,56
1985 0 1,27 5,06 22,78
1986 0 1,33 0 18,67
1987 0 0 4,69 18,75
1988 0 0 3,64 27,27
1989 0 0 0 20,90
1990 0 0 5,08 42,37
1991 0 0 2,70 21,62
1992 0 3,13 25 45,31
1993 5,26 28,07 40,35 22,81
1994 0 0 3,64 38,18
1995 0 0 0 14,29
1996 0 0 0 7,94
1997 0 1,96 3,92 52,94
1998 0 3,95 18,42 34,21
1999 0 0 0 13,16
2000 0 6,67 35,56 53,33
2001 0 0 8,93 46,43
2002 0 9,23 18,46 32,31
2003 9,43 37,74 39,62 9,43
2004 0 0 2,99 37,31
2005 0 0 1,12 30,34
2006 0 1,54 1,54 24,62
2007 3,51 7,02 29,82 42,11
2008 0 0 3,08 23,08
2009 0 1,32 1,32 18,42
2010 0 0 10,77 30,77
2011 0 0 13,33 62,22
2012 0 20 32,73 32,73
2013 0 3,90 6,49 27,27
2014 0 0 0 18,18
2015 0 0 8,33 41,67
2016 0 0 3,70 44,44
2017 1,47 7,35 25 41,18
2018 0 0 1,39 22,22
2019 0 1,54 9,23 36,92
2020 1,56 9,38 14,06 34,38
2021 0 0 7,14 42,86
2022 13,56 16,95 28,81 32,20

Cilji

Spremljanje suše podzemne vode je ključno za analize preteklih sušnih dogodkov ter za pripravo in uvajanje ukrepov, namenjenih prilagajanju na podnebne spremembe, pri čemer je treba slediti naslednjim ciljem:

  • redno spremljanje in opozarjanje pred sušo podzemne vode;
  • ugotavljanje in analiziranje preteklih pojavov suše podzemne vode ;
  • opredelitev za sušo podzemne vode ranljivih območij;
  • izdelava osnov za napoved vpliva podnebnih sprememb na pojav suše podzemne vode;
  • priprava strokovnih podlag z namenom zmanjševanja negativnih posledic suše podzemne vode;
  • dolgoročno in trajnostno upravljanje s podzemno vodo kot glavnim virom pitne vode.

 

Spremljanje suše podzemne vode je ključno za načrtovanje in uvajanje ukrepov na področju prilagajanja na podnebne spremembe v različnih sektorjih, ki jih suša lahko prizadene. Prilagajanje temelji na EU Strategiji prilagajanja na podnebne spremembe, sprejeti 2021. Pomembnejši cilji strategije so zagotoviti podatkovne podlage za boljše odločanje in spodbujanje prilagajanja v ključnih - bolj ranljivih sektorjih v posameznih članicah EU.

 


Spremljanje in analiziranje suše podzemne vode je pomembno za zagotavljanje zadostne količine pitne vode v Sloveniji, pa tudi za varovanje ekosistemov odvisnih od podzemnih vod, virov vode za potrebe industrije in kmetijstva ter za druge vrste rabe vode.

Podzemna voda je glavni vir pitne vode v Sloveniji, okoli 97 odstotkov prebivalcev za oskrbo s pitno vodo uporablja vodo iz podzemnih vodnih virov (RSRS, 2019). Glavni vir obnavljanja podzemne vode predstavlja vertikalno napajanje vodonosnikov z infiltracijo padavin, pogosto pa tudi voda iz vodotokov v hidravlični povezavi z vodonosniki in podzemna voda iz sosednjih vodonosnikov. Odziv zniževanja gladin na primanjkljaj napajanja podzemne vode ni konstanten, odvisen je tako od statičnih lastnosti vodonosnika, kot so dimenzija vodonosnika, debelina nezasičene cone, vrsta in homogenost poroznosti vodonosnika, kot tudi od časovno pogojenih vplivov, kot je letni čas, predhodna namočenost tal, raba tal in drugo.

Potek povprečnih letnih vrednosti kazalca SGI kaže na trend zniževanja po času oziroma na povečevanje pogostosti in intenzitete hidrološke suše podzemne vode z leti. Izmed desetih najbolj sušnih let obdobja 1981 – 2022 (leta 2003, 2012, 2022, 1993, 2002, 2000, 2017, 2011, 2007, 2020) jih kar 8 uvrščamo v obdobje po letu 2000 (Slika PP13 – 1). Med njimi po intenziteti povprečne letne vrednosti indeksa SGI najbolj izrazito izstopajo leta 2003, 2012 in 2022. Intenziteta mokrih let v dolgem časovnem obdobju ne dosega intenzitete sušnih let podzemne vode.

Prostorska razširjenost hidrološke suše podzemne vode po posameznih hidroloških letih kaže na povečevanje predvsem najbolj intenzivnih sušnih dogodkov po letu 2000.  Med desetimi leti z največjo prostorsko razširjenostjo izredne suše podzemne vode se jih 7 uvršča v obdobje po letu 2000. Izredno sušo podzemne vode smo v Sloveniji v največji prostorski razširjenosti beležili v letih 2003, 2022 in 2002 (Slika PP13-2). Z največjo prostorsko razširjenostjo suše podzemne vode močne in zmerne intenzitete je bilo poleg let 2002, 2003 in 2022 zaznamovano tudi leto 2012.

V mesecih povečane rabe podzemne vode podzemne vode med junijem in septembrom, je po intenzivnosti suše močno prednjačilo leto 2022, sledili pa sta leti 2003 in 1993 (Slika PP13-3). Močna intenziteta suše je bila v tem času najbolj prostorsko razširjena v letih 2003, 1993 in 2012, zmerna pa v letih 1993, 2003 in 2000.

Analiza sezonske spremenljivosti suše podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih večje intenzitete pojava (vrednost indeksa SGI <  -1.5) kaže, da smo sušo med leti 1981 in 2022 najpogosteje spremljali v zimskih mesecih (december, januar, februar), medtem ko se celoten spekter suš (vrednost indeksa SGI < -1) najpogosteje pojavi ob koncu jeseni oziroma v začetku zime (november, december, januar). Glede na prostorsko porazdelitev suš podzemne vode večjo izjemo predstavlja območje vodonosnikov Vipave in Ajdovščine ter Vrtojbenskega polja, kjer se suše podzemne vode večje intenzitete najpogosteje pojavijo poleti in območje Ljubljanske kotline, kjer poleg zimskih suš beležimo tudi pomladne in poletne suše.

Podnebna spremenljivost lahko vpliva na količine podzemne vode neposredno zaradi sprememb v napajanju podzemne vode in posredno zaradi sprememb v rabi podzemne vode. Projekcije podnebnih sprememb na napajanje podzemne vode so tesno povezane s projekcijami sprememb v količini padavin (Taylor in sod., 2013). Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja kaže, da se bo povprečno letno napajanje podzemne vode do leta 2100 nekoliko povečalo, največ na severovzhodu države v zimskem letnem času (ARSO, 2018). Kazalniki izjemnih padavin kažejo, da se bosta povečali tako jakost kot pogostost izjemnih padavin, kar v prihodnje lahko predstavlja tveganje za pogostejši razvoj suše podzemne vode.


Metodologija

Cilji povzeti po:

EU dokumenti:

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:  Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi, (Uradni list RS, št. 60/17), ISO standard.

Osnovni podatki o gladini podzemne vode, na katerih temelji izračun standardiziranega indeksa gladin podzemne vode (SGI) so pridobljeni iz državne zbirke podatkov hidrološkega monitoringa Agencije RS za okolje. Metodologija spremljanja, preverjanja ter obdelav urnih in dnevnih globin do podzemne vode, pretvorb relativnih vrednosti (v centimetrih) v absolutne vrednosti (v metrih nadmorske višine). Verifikacija podatkov je ustaljena.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Standardiziran indeks gladine podzemne vode (SGI) je statistično standardiziran odklon povprečne mesečne gladine podzemne vode od dolgoletnega povprečja. Kot dolgoletno povprečje je uporabljeno obdobje 1991-2020. Izračun indeksa SGI je izveden po analogiji izračuna standardiziranega padavinskega indeksa (SPI) (McKee, 1993, WMO & GWP, 2016). Za različne intenzitete suše podzemne vode uporabljamo naslednje mejne vrednosti indeksa SGI: https://droughtmonitor.unl.edu/About/AbouttheData/DroughtClassification.aspx

  • Blago suho: SGI: -1 < SGI < 0
  • Zmerno suho: SGI: -1.5 < SGI < -1
  • Močno suho: SGI: -2 < SGI <-1.5
  • Izredno suho: SGI: SGI < -2

Za oceno kazalca hidrološke suše podzemne vode izračunavamo vrednosti SGI na 31 hidroloških merilnih postajah podzemne vode po posameznih mesecih. Merilne postaje so izbrane glede na dolžino opazovanj, reprezentativnost naravnega nihanja gladin podzemne vode brez umetnih vplivov, prostorsko reprezentativnost lokacije in tehnično primernost merilnega objekta. Lokacije merilnih postaj in mesečne vrednosti SGI so dostopne na povezavi: https://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/

Intenziteta hidrološke suše podzemne vode je prikazana s povprečjem (mediano) vrednosti SGI v medzrnskih vodonosnikih po državi (PP13-1) oziroma kot odstotek merilnih postaj z izkazovanjem različnih stopenj suše podzemne vode v teh vodonosnikih po posameznih koledarskih letih (PP13-2) in po posameznih letnih časih med junijem in septembrom (PP13-3), ko je potreba po podzemni vodi največja.

Metodologija ocene hidrološke suše podzemne vode se je v letu 2023 v primerjavi z metodologijo ocene v preteklih letih (2022 in 2021) v nekaterih segmentih spremenila. V letu 2023 smo prešli na novo referenčno obdobje izračuna 1991-2020. Prav tako smo leta 2023 kazalec izračunali kot povprečje mesečnih vrednosti kazalca SGI v koledarskem letu (januar-december), medtem ko smo v preteklih letih za oceno kazalca upoštevali povprečje mesečnih vrednosti SGI hidrološkega leta (november-oktober). Hidrološka leta smo v preteklih ocenah uporabljali zaradi primerljivosti kazalca SGI z izračuni regionalnega vodno-bilančnega modela mGROWA-SI (Slika PP13-3 v letih 2021 in 2022), katerega v oceni kazalca hidrološke suše podzemne vode z letom 2023 opuščamo.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Letno povprečje standardiziranega indeksa gladin podzemne vode (SGI) na izbranih merilnih postajah

Brez

Zbirka hidroloških podatkov, Agencija RS za okolje, 2023;

http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/

1981-2022

V mesecu marcu za preteklo leto

letno

Marec, 2023

 

da

Delež merilnih postaj na območju vodonosnikov z medzrnsko poroznostjo z izkazovanjem suše podzemne vode po posameznih letih

%

Zbirka hidroloških podatkov, Agencija RS za okolje, 2023;

http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/

1981-2022

V mesecu marcu za preteklo leto

letno

Marec, 2023

 

da

Delež merilnih postaj na območju vodonosnikov z medzrnsko poroznostjo z izkazovanjem suše podzemne vode po posameznih letih med junijem in septembrom

%

Zbirka hidroloških podatkov, Agencija RS za okolje, 2023;

http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/

1981-2022

V mesecu marcu za preteklo leto

letno

Marec, 2023

 

da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah):  3 (ni karte)

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Agencija RS za okolje, 2018. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Ljubljana, november 2018.
  2. Kobold, M., 2003/2004. Hidrološka suša slovenskih vodotokov v obdobju 2000 – 2002. Ujma, 23: 128-135.
  3. Mckee, T. B., Doesken, N. J. & Kleist, J., 1993: The relationship of drought frequency and duration to time scales. Eight Conference on Applied Climatology: 179–184.
  4. Programme (IDMP), Integrated Drought Management Tools and Guidelines Series 2. Geneva.
  5. RSRS – Računsko sodišče Republike Slovenije, 2019: Revizijsko poročilo, Učinkovitost dolgoročnega ohranjanja virov pitne vode. Številka: 320-7/2017/30. Medmrežje: http://www.rs-rs.si/fileadmin/user_upload/Datoteke/Revizije/2019/PitnaVoda/PitnaVoda_RSP.pdf
  6. Sheffield J., and Wood E.F., 2011: Drought: past problems and future scenarios. Earthscan, 210 pp.
  7. Taylor, R. G., Scanlon, B. R., Doell, P. & Rodell, M., 2013: Groundwater and climate change. Nature Climate Change 3: 322-329.
  8. World Meteorological Organization (WMO) and Global Water Partnership (GWP), 2016: Handbook of Drought Indicators and Indices (M. Svoboda and B.A. Fuchs). Integrated Drought Management. Medmrežje: https://library.wmo.int/doc_num.php?explnum_id=3057

 


Related indicators