[NB11] Evropsko pomembne vrste
Ključno sporočilo
Stanje ohranjenosti vrst v Sloveniji kaže, da ima le 30 % vrst ugodno stanje, prav tako so neugodni tudi trendi. V letih 2013 – 2018 se je glede na preteklo poročevalsko obdobje delež vrst z ugodnim stanjem ohranjenosti ohranil, vendar se je povečal delež vrst s slabim stanjem ohranjenosti. Kar tretjina evropsko pomembnih vrst ptic ima negativen ali negotov kratkoročen trend. Za doseganje ciljev Strategije EU za biotsko raznovrstnost je potrebno dosledneje upoštevati usmeritve Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) ter izvajati Program upravljanja območij Natura 2000. To še zlasti velja na vrste iz skupine členonožcev ter ostale vrste vezane na vodne, močvirne, barjanske in travniške habitate.
Definicija
Kazalec obravnava stanje ohranjenosti evropsko pomembnih vrst. To so vrste iz Direktive o habitatih (Direktiva sveta 92/43/EGS), navedene v prilogah II, IV in V. S kazalcem ocenjujemo:
- ali podatki o populacijski dinamiki vrste kažejo, da se sama dolgoročno ohranja v svojem naravnem habitatu;
- ali se naravno območje razširjenosti vrste ne zmanjšuje in se tudi v prihodnosti verjetno ne bo;
- ali obstaja (in bo tudi v prihodnosti) dovolj velik habitat za dolgoročno ohranitev populacij vrste.
S stanjem ohranjenosti vrst tako merimo vplive, ki delujejo na posamezno vrsto in lahko dolgoročno vplivajo na razširjenost in številčnost njenih populacij.
Kazalec obravnava tudi kratkoročne in dolgoročne trende populacij evropsko pomembnih vrst ptic.
Grafi
Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2008, 2013, 2019
| ugodno [število] | neznano [število] | nezadostno [število] | slabo [število] | ugodno [delež] | neznano [delež] | nezadostno [delež] | slabo [delež] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2008 - alpska | 35 | 33 | 72 | 12 | 23,03 | 21,71 | 47,37 | 7,89 |
| 2013 - alpska | 44 | 31 | 59 | 13 | 29,93 | 21,09 | 40,14 | 8,84 |
| 2019 - alpska | 47 | 26 | 42 | 14 | 31 | 17 | 42 | 10 |
| 2008 - celinska | 33 | 35 | 93 | 22 | 18,03 | 19,13 | 50,82 | 12,02 |
| 2013 - celinska | 50 | 34 | 72 | 21 | 28,25 | 19,21 | 40,68 | 11,86 |
| 2019 - celinska | 52 | 33 | 66 | 33 | 28 | 18 | 36 | 18 |
Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2008, 2013, 2019 (april 2020)
| neznano [število] | slabo [število] | nezadostno [število] | ugodno [število] | |
|---|---|---|---|---|
| 2019 - Sesalci (45) | 17,78 | 15,56 | 40 | 26,67 |
| 2013 - Sesalci (43) | 37,21 | 11,63 | 27,91 | 23,26 |
| 2008 - Sesalci (43) | 46,51 | 2,33 | 20,93 | 30,23 |
| _ | ||||
| 2019 - Plazilci (18) | 16,67 | 0 | 38,89 | 44,44 |
| 2013 - Plazilci (17) | 23,53 | 5,88 | 35,29 | 35,29 |
| 2008 - Plazilci (17) | 5,88 | 29,41 | 52,94 | 11,76 |
| _ | ||||
| 2019 - Dvoživke (16) | 12,50 | 25 | 62,50 | 0 |
| 2013 - Dvoživke (15) | 13,33 | 6,67 | 80 | 0 |
| 2008 - Dvoživke (15) | 13,33 | 0 | 86,67 | 0 |
| _ | ||||
| 2019 - Ribe (33) | 24,24 | 18,18 | 21,21 | 36,36 |
| 2013 - Ribe (28) | 7,14 | 0 | 53,57 | 39,29 |
| 2008 - Ribe (29) | 3,45 | 6,90 | 89,66 | 0 |
| _ | ||||
| 2019 - Členonožci (39) | 15,38 | 28,21 | 43,59 | 12,82 |
| 2013 - Členonožci (43) | 11,63 | 25,58 | 51,16 | 11,63 |
| 2008 - Členonožci (40) | 12,50 | 25 | 50 | 12,50 |
| _ | ||||
| 2019 - Mehkužci (11) | 45,45 | 9,09 | 18,18 | 27,27 |
| 2013 - Mehkužci (11) | 45,45 | 9,09 | 9,09 | 36,36 |
| 2008 - Mehkužci (11) | 36,36 | 9,09 | 36,36 | 18,18 |
| _ | ||||
| 2019 - Praprotnice in semenke (35) | 0 | 17,14 | 28,57 | 54,29 |
| 2013 - Praprotnice in semenke (33) | 0 | 18,18 | 27,27 | 54,55 |
| 2008 - Praprotnice in semenke (39) | 5,13 | 12,82 | 33,33 | 48,72 |
| _ | ||||
| 2019 - Mahovi (6) | 50 | 0 | 50 | 0 |
| 2013 - Mahovi (6) | 50 | 16,67 | 33,33 | 0 |
| 2008 - Mahovi (6) | 50 | 16,67 | 33,33 | 0 |
| _ | ||||
| 2019 - Drugo (2) | 50 | 0 | 50 | 0 |
| 2013 - Drugo (2) | 100 | 0 | 0 | 0 |
| 2008 - Drugo (2) | 0 | 0 | 100 | 0 |
Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2019
| prihodnje grožnje | sedanji pritiski | |
|---|---|---|
| A - kmetijstvo | 23,26 | 27,50 |
| B - gozdarstvo | 11,17 | 9,75 |
| C - pridobivanje naravnih virov | 2,14 | 1,77 |
| D - proizvodnja energije | 1,53 | 1,38 |
| E - transport | 3,21 | 3,38 |
| F - stanovanjska/gospodarska/rekreacijska infrastruktura | 18,82 | 18,13 |
| G - lov in ribolov | 6,66 | 6,45 |
| H - vojaške aktivnosti in zaščita ljudi | 0,31 | 0,38 |
| I - tujerodne vrste | 4,82 | 2,00 |
| J - onesnaževanje | 2,83 | 3,30 |
| K - človeški vpliv na vodni režim | 14,08 | 14,90 |
| L - naravni procesi | 3,75 | 3,30 |
| M - naravne nesreče | 0,77 | 0,54 |
| N - klimatske spremembe | 3,14 | 2,53 |
| X - ni pritiskov/grožej oz. so neznani | 3,52 | 4,69 |
Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2008, 2013,2019
| Slovenija-2008 [%] | EU25-2008 [%] | - | Slovenija-2013 [%] | EU27-2013 [%] | - | Slovenija-2019 [%] | EU27-2019 [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| ugodno | 20 | 17 | 27 | 16 | 29 | 27 | ||
| nezadostno | 49 | 30 | 40 | 47 | 36 | 53 | ||
| slabo | 12 | 22 | 13 | 30 | 17 | 16 | ||
| neznano | 19 | 31 | 20 | 7 | 18 | 8 |
Poročilo o stanju ohranjenosti ptic po 12. členu Direktive o pticah za poročevalsko obdobje 2013 -2018, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2020
| pozitiven [delež] | stabilen [delež] | neznan [delež] | nihajoč [delež] | negativen [delež] | negotov [delež] | pozitiven [število] | stabilen [število] | neznan [število] | nihajoč [število] | negativen [število] | negotov [število] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Kratkoročen trend 2008 - 2018 | 16,61 | 16,97 | 30,63 | 1,85 | 21,40 | 12,55 | 45 | 46 | 83 | 5 | 58 | 34 |
| Dolgoročen trend 1980 - 2018 | 18,08 | 6,64 | 56,46 | 0,74 | 17,71 | 0,37 | 49 | 18 | 153 | 2 | 48 | 1 |
Poročilo o stanju ohranjenosti ptic po 12. členu Direktive o pticah za poročevalsko obdobje 2013 -2018, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2020.
| pozitiven [delež] | stabilen [delež] | neznan [delež] | nihajoč [delež] | negativen [delež] | negotov [delež] | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| gnezdeča populacija - kratkoročen trend | 34 | 40 | 67 | 5 | 40 | 24 |
| gnezdeča populacija - dolgoročen trend | 32 | 7 | 138 | 2 | 30 | 1 |
| prezimujoča populacija - kratkoročen trend | 10 | 6 | 10 | 0 | 14 | 8 |
| prezimujoča populacija - dolgoročen trend | 15 | 11 | 4 | 0 | 18 | 0 |
Cilji
- Ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in rastlinskih vrst. (Strategija – SI)
- Zaustavitev slabšanja stanja vseh vrst, ki jih zajema zakonodaja EU o varovanju narave, ter opazno in izmerljivo izboljšanje njihovega stanja, tako da bo v primerjavi s sedanjimi ocenami do leta 2020 50 % več ocen vrst v skladu z Direktivo o habitatih izkazalo ugodno stanje ohranjenosti ali njegovo izboljšanje. (Strategija – EU)
Komentar
V Sloveniji se je delež vrst (brez ptic), katerih stanje ohranjenosti je ocenjeno kot ugodno v zadnjem poročevalskem obdobju povečal na 29 %, kar je za 2 % več kot je delež ocen teh vrst z ugodnim stanjem ohranjenosti na ravni EU. Stanje ohranjenosti večine evropsko pomembnih vrst (brez ptic) pa je v Sloveniji ocenjeno neugodno. Glede na leto 2008 se je delež najslabše ocenjenih vrst povečal za 5 %. Glavni vzrok neugodnega stanja ohranjenosti vrst v Sloveniji je izginjanje njihovih habitatov, ki ga z netrajnostnim gospodarjenjem in posegi v prostor povzroča človek. Zaradi neprimerne kmetijske rabe in antropogenega urejanja vodnih ekosistemov je stanje ohranjenosti najslabše pri vrstah iz skupin členonožcev (rakov, metuljev, hroščev in kačjih pastirjev) in dvoživk. Tudi trend za te vrste ni ugoden. Ugodno stanje ohranjenosti imajo predvsem vrste iz skupine praprotnice in semenke (> 50 %).
V primerjavi s Slovenijo je stanje ohranjenosti vrst v EU nekoliko slabše. Slabo stanje ohranjenosti ima 16 % vrst, vendar se je njihov delež od leta 2008 zmanjšal za 6 %. Prav tako kot v Sloveniji se je tudi v EU delež vrst z ugodnim stanjem ohranjenosti v zadnjih šestih letih povečal. Stanje ohranjenosti za 18 % vrst v Sloveniji ni ocenjeno zaradi nezadostnih podatkov.
Več kot tretjina populacij evropsko pomembnih vrst ptic v Sloveniji ima negativen kratkoročen in/ali dolgoročen trend. 34 % populacij ima stabilen ali pozitiven kratkoročen trend, 24 % populacij pa ima stabilen ali pozitiven dolgoročen trend. Skoraj tretjina (31 %) gnezdečih populacij ima negativen ali negotov kratkoročen trend, 15 % pa negativen ali negotov dolgoročen trend. Trend prezimujočih populacij je še slabši. Skoraj polovica (46 %) ima v Sloveniji negativen kratkoročni trend, medtem ko je negativen dolgoročni trend opredeljen za 38 % populacij.
Metodologija
Podatki za Slovenijo
Cilji in pravne podlage: Cilja sta povzeta iz Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (MOP, 2002) in Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (EK, 2011).
Podrobni varstveni cilji za vrste so navedeni v prilogi 6.1 Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015 – 2020.
Vir podatkov: Poročila o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih 2008, 2013 in 2019. Izvorni podatki so povzeti iz podatkovne zbirke Zavoda RS za varstvo narave.
Poročilo o stanju ohranjenosti ptic po 12. členu Direktive o pticah 2019. Izvorni podatki so povzeti iz podatkovne zbirke Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.
Skrbnik podatkov: Zavod RS za varstvo narave, Ministrstvo za okolje in prostor RS.
Datum zajema podatkov za kazalec: 2020
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Kazalec temelji na poročanju po 17. členu Direktive o habitatih (Direktiva sveta 92/43/EGS) in 12. členu Direktive o pticah (Direktiva sveta 79/409/EGS), ki države članice Evropske unije zavezuje k poročanju o stanju ohranjenosti habitatnih tipov in vrst. Poroča se tudi o izvedenih ohranitvenih, zakonskih, upravnih in pogodbenih ukrepih, ki ustrezajo ekološkim zahtevam vrst in habitatnih tipov. Poda se vrednotenje vplivov teh ukrepov na stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov. V poročilu so zajete vse vrste iz prilog direktiv in ne le kvalifikacijske vrste območij Natura 2000. Kazalec je bil razvit na generalnem direktoratu za okolje v okviru posebne skupine za poročanje po 17. členu Direktive o habitatih. Slovenija je kazalec povzela neposredno, brez implementacije v lastno zakonodajo. Ocena kazalca se posodablja vsakih 6 let.
Podatki o vrstah se zbirajo z javnimi razpisi za izvajanje monitoringov izbranih vrst, ki jih vodi Ministrstvo za okolje in prostor. Monitoringe izvajajo strokovne institucije ter Zavod za gozdove Slovenije in Zavod za ribištvo Slovenije v okviru javne službe. Podatki o vrstah so pridobljeni skladno z metodologijo, ki je razvita za posamezno vrsto oz. skupino vrst. Monitoringi za izbrane vrste netopirjev, ptic, hroščev, metuljev in rakov potekajo ciklično. Zavod za gozdove Slovenije izvaja monitoring velikih zveri, Zavod za ribištvo Slovenije pa monitoring nekaterih vrst rib.
Metodologija obdelave podatkov: V kazalcu je podano stanje ohranjenosti za 271 vrst ptic ter 204 ostale vrste v alpskem, celinskem in morskem mediteranskem delu biogeografskih regij Slovenije. Slovenija leži v štirih od skupaj desetih kopnih biogeografskih regij Evrope (alpski, celinski, panonski in sredozemski). Ker sta deleža slovenskega ozemlja, ki ležita v panonski in sredozemski biogeografski regiji, majhna, je po dogovoru z Evropsko unijo Slovenija vključena le v dve regiji, alpsko in celinsko. Podatki za morsko mediteransko regijo so za potrebe analiz priključeni celinski biogeografski regiji.
Kazalec za stanje ohranjenosti vrst po Direktivi o habitatih po posameznih biogeografskih regijah je sestavljen iz štirih podkazalcev:
- ocena stanja ohranjenosti območja razširjenosti vrste,
- ocena stanja ohranjenosti populacij vrst,
- ocene stanja ohranjenosti habitatov vrst,
- ocena obetov za prihodnost vrste.
Končna ocena stanja ohranjenosti vrst je pripravljena po standardizirani metodi, ki vključuje podatke posameznih podkazalcev. Običajno je končna ocena stanja ohranjenosti vrste enaka najslabše ocenjenemu podkazalcu.
Vse ocene so podane s štiri stopenjsko lestvico in prikazane v obliki »semaforne« tabele, kjer:
- zelena barva pomeni ugodno stanje ohranjenosti,
- oranžna barva pomeni nezadostno stanje ohranjenosti,
- rdeča barva pomeni slabo stanje ohranjenosti,
- siva barva pomeni neznano stanje ohranjenosti.
Kazalec za stanje ohranjenosti vrst po Direktivi o pticah je prav tako sestavljen iz štirih podkazalcev:
- ocena stanja velikosti populacije,
- ocena populacijskega trenda,
- ocena velikosti območja razširjenosti vrste,
- ocena trenda območja razširjenosti vrste.
Kazalec je standardiziran za področje celotne EU, zato so podatki vseh držav članic med seboj primerljivi.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o stanju ohranjenosti habitatnih tipov in vrst, ki jih države EU poročajo Evropski Komisiji. Največja pomanjkljivost kazalca je, da temelji na nepopolnih podatkih. Pokritost vrst s podatki je zelo različna. Za nekatere skupine vrst monitoring poteka že nekaj let, pri drugih je še v fazi razvoja. Za nekatere vrste potekajo še bazne raziskave razširjenosti, o nekaterih vrstah pa podatkov sploh ni.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki ki obstajajo, veljajo za točne in zanesljive.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Za nekatere vrste iz skupin netopirjev in velikih zveri obstajajo nekajletni podatki. Pri večini vrst gre za prvi posnetek stanja, zato arhivski podatki ne obstajajo.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2 (pomanjkljivi podatki, delno subjektivna ocena strokovnjaka).
Točnost: 2 (pomanjkljivi podatki o negozdnih habitatnih tipih)
Časovna primerljivost: 2 (za nekatere vrste iz skupin netopirji, velike zveri, nekatere vrste metuljev… obstajajo med leti primerljivi podatki, za večino vrst pa je samo en niz podatkov)
Prostorska primerljivost: 2 (obstoječi monitoringi potekajo na lokacijah, ki so postavljene večinoma le v izbranih območjih Natura 2000.)
Podatki za druge države
Vir podatkov: Kazalec 'SEBI 003 – Species of European interest’; Conservation status of habitat types and species (Article 17, Habitats Directive 92/43/EEC)
Skrbnik podatkov: European Environment Agency (EEA) in European Thematic Centre on Biological Diversity (ETC/BD); European Commision.
Datum zajema podatkov za kazalec: 2020
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Države članice EU so Komisiji prvič poročale o stanju ohranjenosti vrst leta 2001 za preteklo šestletno obdobje. Članice, ki so k EU pristopile leta 2004, med njimi tudi Slovenija, so poročilo prvič pripravile leta 2007. Ker je poročilo 2007 prvo za vse države članice, se obdobje poročanja ne nanaša le na preteklih šest let, ampak so posamezne države članice obdobje poročanja določile glede na podatke o vrsti oziroma habitatnem tipu.
Metodologija obdelave podatkov: Države članice EU poročajo stanje ohranjenosti vrst evropskega pomena na podlagi štiristopenjske lestvice (zelena barva – ugodno stanje ohranjenosti, oranžna barva – nezadostno stanje ohranjenosti, rdeča barva – slabo stanje ohranjenosti, siva barva – neznano stanje ohranjenosti) za 4 podkazalce (ocena stanja ohranjenosti območja razširjenosti vrste, ocena stanja ohranjenosti populacij vrst, ocene stanja ohranjenosti habitatov vrst, ocena obetov za prihodnost vrste).
Geografska pokritost: Države članice EU, razen Hrvaške.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednost: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o stanju ohranjenosti vrst, ki jih države EU poročajo Evropski Komisiji. Slabost: Na EU ravni ni sprejetih splošnih standardov za zbiranje podatkov.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Uporabljeni so uradno veljavni podatki.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura
- EEA, 2010. EU 2010 biodiversity baseline. EEA Technical report, No. 12/2010, Copenhagen, European Environment Agency. 8)
- EEA, 2015. State of nature in the EU – results from reporting under the nature directives 2007-2012. EEA Technical report No 2/2015.
- EEA, 2019. Species assessments at EU biogeographical level https://nature-art17.eionet.europa.eu/article17/reports2012/species/summary/
- EK, 2011. Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. Bruselj, Evropska komisija.
- MOP, 2002. Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
- MOP, 2007: Priloga 4.2. Operativnega programa Program upravljanja območij Natura 2000: 2007-2013, Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
- Petkovšek, M., 2008: Poročanje o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih. Varstvo narave, št. 21.
- Pršin, T., 2020: Analiza rezultatov poročanja po Direktivi o habitatih in Direktivi o pticah. Pripravniška naloga. Ljubljana, Zavod RS za varstvo narave
- Poročila o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih za poročevalska obdobja 2004 – 2006, 2007 – 2012 in 2013 - 2018, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2008, 2013, 2019.
- Poročilo o stanju ohranjenosti ptic po 12. členu Direktive o habitatih za poročevalski obdobji 2008 - 2012 in 2013 - 2018, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2013, 2019.