Leta 2021 je Slovenija z upoštevanjem proizvodnje energije iz OVE v Sloveniji dosegla 24,6-odstotni delež OVE v bruto rabi končne energije, kar je 4,8 odstotnih točk več kot leta 2005. Za dosego 25-odstotnega zavezujočega nacionalnega ciljnega deleža OVE po Direktivi 2009/28/ES je Slovenija manjkajočo proizvodnjo iz OVE dokupila. Povečanje deleža OVE leta 2021 je predvsem posledica povečanja rabe OVE v sektorju ogrevanja in hlajenja. Za predvidenim razvojem še vedno bistveno zaostaja delež pri proizvodnji električne energije. Za leto 2022 ocene kažejo, da bo dosežen 22,9-odstotni delež.

Leta 2021 so se izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz virov po Uredbi (EU) 2023/857 povečali za 5,5 % v primerjavi z letom prej in so bili nižji od letnega cilja za 8,6 %, s čimer je bil cilj dosežen. Izpusti TGP so se zmanjšali v sektorjih odpadki, proizvodnja električne energije in toplote ter najbolj v sektorju široke rabe. V vseh drugih sektorjih so izpusti zabeležili rast, z izjemo sektorja kmetijstvo, kjer so ostali na ravni iz leta 2020.

Kljub dobrim rezultatom, je treba zagotoviti dodatne ukrepe za dolgoročno obvladovanje in zmanjševanje izpustov.

Izpusti TGP na enoto proizvedene električne energije so po prvih ocenah za leto 2022 znašali 208 gCO₂/kWh. V obdobju 1992–2022 se je intenzivnost TGP izpustov zmanjšala za 52,8 %. Glede na povprečje EU-27 je bila leta 2022 v Sloveniji nižja za 17,1 %.

Od leta 2012 se je inštalirana moč naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE povečala za 47,3 %. Več kot polovica tega povečanja, 24,7 %, je bila dosežena v zadnjih treh letih. Kazalec je trenutno na trajektoriji doseganja indikativnih ciljev do leta 2030 zastavljenih v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN).

Velika večina registriranih osebnih avtomobilov še vedno poganjajo konvencionalna pogonska goriva (motorni bencin in dizelsko gorivo). Delež vozil na alternativni pogon se je v obdobju od leta 2019 do 2022 sicer podvojil, a še vedno ostaja zelo majhen.