Skupni izpusti TGP v sektorju ETS so že šesto leto zapored zabeležili letno zmanjšanje, leta 2023 so se znižali za skoraj 6 % ter s tem dosegli najnižjo vrednost v opazovanem obdobju. Zmanjšanje je posledica precej nižjih izpustov TGP v vseh skupinah, največ v skupini predelovalnih dejavnostih. Na ravni EU je za sektor ETS sprejet pravno obvezujoč cilj zmanjšanja izpustov TGP za 62 % do leta 2030 glede na raven iz leta 2005, kar je skupni cilj za EU in po državah članicah ni dalje diferenciran. Slovenija za ta sektor nima zastavljenega posebnega cilja.

Površine zemljišč, pripravljene za namakanje, so se v obdobju 2000–2024 povečale iz 4.554 ha na 6.414 ha, njihov delež v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi pa od 0,9 % na 1,3 %. Poraba vode na hektar namakanih zemljišč, ki je močno odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu, se je po letu 2000 zmanjšala. Slovenija spada v krog držav EU z najmanjšim deležem kmetijskih zemljišč v uporabi pripravljenih za namakanje.

Raba primarne energije je leta 2023 znašala 6.071 ktoe in se je v primerjavi z letom prej zmanjšala za 4,1 %. Zmanjšanje je posledica zmanjšanja rabe končne energije, medtem ko je bila proizvodnja električne energije v primerjavi z letom 2022, predvsem zaradi boljših hidroloških razmer, večja. Raba primarne energije je bila od indikativne ciljne vrednosti za leto 2023 iz NEPN 2020 nižja za 604 ktoe (- 9 %), od vrednosti iz NEPN 2024 pa za 364 ktoe (- 5,6 %). Indikativna letna vrednost je bila tako dosežena.

Leta 2022 je Slovenija z upoštevanjem proizvodnje energije iz OVE v Sloveniji dosegla 22,9-odstotni delež OVE v bruto rabi končne energije. Za dosego 25-odstotnega zavezujočega nacionalnega ciljnega deleža OVE po Direktivi 2009/28/ES je Slovenija manjkajočo proizvodnjo iz OVE dokupila. V letu 2023 je bil delež OVE v bruto rabi končne energije 25,1-odstoten, kar je 5,3 odstotnih točk več kot leta 2005. Povečanje deleža OVE leta 2023 je posledica povečanja rabe OVE v vseh sektorjih, najbolj v sektorju proizvodnje električne energije iz OVE.

V obdobju 1961–2023 se je srednja višina morja ob slovenski obali povečala. Primerjava vrednosti desetletnega drsečega povprečja v prvem (1961–1970) in zadnjem (2014–2023) desetletju meritev kaže, da se je srednja letna višina morja ob slovenski obali v dobrih 50 letih zvišala za okoli 10 cm. Zvišanje morske gladine med letoma 1961 in 1995 ni imelo statistično značilnega trenda, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa gladina začne naraščati. V obdobju po letu 1995 rast srednje letne višine morja znaša v povprečju 3,5 mm na leto.