KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Bad

Po rasti v letu 2019, se je v letu 2020 število skupnih potniških kilometrov v javnem potniškem prevozu sunkovito zmanjšalo. Potniški kilometri so se zmanjšali na najnižjo raven v opazovanem obdobju tako v prevozu po železnicah kot tudi v cestnem javnem potniškem prevozu. Glavni vzrok takšnemu zmanjšanju je veliko zmanjšanje prometne aktivnosti in popolno ustavljanje JPP, kot posledica sprejetih ukrepov ob epidemiji COVID-19.

Bad

Raba električne energije se je leta 2011 povečala, kar je zlasti
posledica nadaljevanja okrevanja gospodarstva. V obdobju 2000-2011 je v
povprečju rasla s stopnjo 1,7 % letno, kar je enako kot v projekciji v
obstoječem energetskem programu. Glede na leto 2000 se je najbolj
povečala v storitvenem sektorju, sledijo gospodinjstva. V predelovalnih
dejavnostih je bila raba, zaradi občutnega zmanjšanja v letih 2008 in
2009, le malo višja, v prometu pa nižja.

Neutral

Populacija velike pliskavke (Tursiops truncatus) v Sloveniji je del večje populacije, razširjene na območju severnega Jadrana. Stanje populacije v Sloveniji spremlja Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce. Slovenske vode letno uporablja med 40 in 100 velikih pliskavk. Kljub časovni variabilnost v gostoti in pogostosti uporabe območja je videti, da je trend populacije negativen in da ocenjeno število živali z leti nekoliko upada.

Neutral

V Sloveniji vodovarstvena območja predstavljajo 17 % celotnega ozemlja. Od tega 61 % predstavlja gozd, 30 % kmetijska zemljišča, 6 % urbane površine ter 3 % druge površine. Od kmetijskih zemljišč na VVO je 49 % trajnih travnikov in pašnikov, 36 % njiv, po 5 % pa trajnih nasadov, kmetijskih zemljišč v zaraščanju ter ostalih kmetijskih zemljišč. V obdobju 2002-2011 so se povečale površine gozda (za 1,3 %) in urbanih zemljišč (za 2,3 %), zmanjšale pa površine kmetijskih zemljišč (za 1.228 ha, oziroma 1,2 %).

Neutral

V zadnjih letih so se vsebnosti kadmija in svinca v ledvicah in jetrih srnjadi zmanjšale, in sicer pod vrednost toksičnih koncentracij, ki bi lahko neposredno prizadele zdravstveno stanje osebkov te vrste. Kljub temu vsebnosti kadmija v notranjih organih srnjadi v številnih območjih Slovenije presegajo zakonsko dopustno vsebnost (upoštevaje primernost za prehrano ljudi). Problematična območja zaradi izpostavljenosti fluoridom so predvsem Dravsko-Ptujsko polje in Haloze, zaradi izpostavljenosti svincu pa Zgornja Mežiška dolina.