KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Good

V letu 2014 je 21 odsekov površinskih voda ustrezalo mejnim vrednostim kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib.

Neustrezna kakovost vode je bila ugotovljena na ciprinidnem odseku Mure od cestnega mostu Petanjci do izliva Ščavnice (merilno mesto Mura Mota), zaradi
previsoke vsebnosti amonijaka v vodi, izmerjenega 8. julija 2014. Mejna vrednost amonijaka za ciprinidne vode je 0,025 mg NH3/, izmerjena pa je
bila vsebnost 0,043 mg NH3/L.

Neutral

Slovenija je v prvem desetletju tega stoletja večino svojih vlaganj usmerila v cestno omrežje, predvsem v gradnjo avtocestnega križa. Železnice so bile med drugim tudi investicijsko zanemarjene in s tem nekonkurenčne cestnemu prevozu. Po letu 2011 se ta trend spreminja, čeprav se je skupni obseg investicij v prometno infrastrukturo po letu 2008 zmanjšal. Država od leta 2010 večji delež sredstev namenja posodobitvi in nadgradnji železniškega omrežja. Delež investicijskih sredstev v prometno infrastrukturo namenjenih železnici je leta 2015 znašal kar 58%, kar je nad povprečjem držav EEA-33.

Neutral

Kakovost zraka v slovenskih mestih se izboljšuje, vendar je zrak še zmeraj prekomerno onesnažen predvsem z NO2 in z delci PM10. Promet je eden glavnih vzrokov za to onesnaženje. Kakovost zraka se je v slovenskih mestih v obdobju gospodarske recesije po letu 2008 izboljševala, po letu 2016  ponovno poslabšala, med pandemijo izboljšala in po njej spet poslabšala. Dobra novica je, da podatki kažejo na trend izboljševanja.

Bad

Cestni blagovni prevoz je po vstopu Slovenije v EU strmo naraščal, saj se je obseg tonskih kilometrov slovenskih prevoznikov v obdobju 2004–2019 povečal za več kot 2,5 krat. Po pandemičnem zastoju se je obseg vrnil na prejšnje vrednosti. Rast blagovnega prometa in prevoza je v Sloveniji že od osamosvojitve konstantna v cestnem, železniškem prevozu in pomorskem prometu, kljub vmesnim gospodarskim težavam v EU v času recesije 2008 - 2014. Izjema je letalski blagovni promet, ki po strmem upadu leta 2008, že leta stagnira.

Good

Bilančni presežek dušika v kmetijstvu se je v obdobju 1992–2023 zmanjševal. Analiza trenda kaže, da se je bruto bilančni presežek v tem obdobju v povprečju zmanjšal za 1,4 kg N/ha na leto oziroma za 54 % prek celotnega obdobja, neto presežek pa za 1,2 kg N/ha na leto oziroma za 85 %. Manjši bilančni presežek je bil predvsem posledica 43 % povečanega odvzema dušika s pridelki ter 6 % manjšega vnosa dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Manjši presežek dušika kaže na boljše gospodarjenje z dušikom v kmetijstvu ter posledično na zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje.

Bad

Pogostost kmetijske suše v Sloveniji se v zadnjih desetletjih povečuje. Od leta 2000 je bila v Sloveniji zaradi suše v kmetijstvu sedemkrat razglašena naravna nesreča, najobsežnejše izmed njih so se zgodile v letih 2003, 2012, 2013, 2017 in 2022. Suša se pojavlja s čedalje večjo jakostjo ter na območjih in v letnih časih, kjer v preteklosti z njo ni bilo težav. Dodatno tveganje za nastanek škode v kmetijstvu predstavljajo hitro razvijajoče se suše v poletnem času (t. i. »rapidne suše«), ki se pojavljajo ob vročinskih valovih.