KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Good

Število prebivalcev, izpostavljenih višjim ravnem hrupa ob najbolj prometnih cestah in železniških progah v Mariboru, se postopoma zmanjšuje. Z vidika števila izpostavljenih prebivalcev v Mariboru predstavlja železniški promet manj pomemben vir hrupa, medtem ko se cestni promet uvršča med najpomembnejše vire hrupa. Ocenjeno je, da je v obdobju celotnega dne višjim ravnem cestnega hrupa izpostavljenih približno 16.400 prebivalcev.

Bad

Pogostost hidroloških suš podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih se v zadnjih desetletjih povečuje. Izmed desetih najbolj sušnih let obdobja 1981-2023 se jih kar 8 uvršča v obdobje po letu 2000. Intenzivnejše suše podzemne vode se pogosteje pojavljajo pozimi, medtem ko se blažje oblike suše značilne predvsem za začetek jeseni. Predvsem v obdobju povečane rabe podzemne vode med junijem in septembrom z leti narašča tudi intenziteta hidroloških suš.

Good

Raba končne energije v stavbah je leta 2021 znašala 1.600 ktoe in je zaostajala za indikativno letno ciljno vrednostjo iz trenutno veljavnega NEPN. Glede na leto prej se je povečala za 4 %, v primerjavi z letom 2005 pa se je zmanjšala za 17 %. Izpusti TGP zaradi rabe energentov v stavbah so leta 2021 znašali 1.021 kt CO2 ekv, s čimer je bil indikativni letni cilj iz trenutno veljavnega NEPN dosežen.

Good

Skupni izpusti TGP v sektorju EU-ETS so že četrto leto zapored zabeležili letno zmanjšanje, v zadnjem letu so se znižali za skoraj 7 % ter s tem dosegli najnižjo vrednost v opazovanem obdobju. Zmanjšanje je predvsem posledica precej nižjih izpustov TGP v transformacijah. Na ravni EU je za ta sektor sprejet pravno obvezujoč cilj zmanjšanja izpustov TGP za 62 % do leta 2030 glede na raven iz leta 2005, kar je skupni cilj za EU in po državah članicah ni dalje diferenciran. Slovenija za ta sektor nima zastavljenega posebnega cilja.

Bad

Raziskave Evropskega barometra (EBS) od leta 2008 dalje kontinuirano pričajo o visoki ozaveščenosti Slovencev o podnebnih spremembah. Kljub nihanju v percepciji, podnebne spremembe za večino – nad dve tretjini – predstavljajo zelo resen problem. Od leta 2015 naprej opažamo postopno rast tega zavedanja, ki je v najnovejših merjenjih preseglo tri četrtine vprašanih.

Good

Trend zmanjševanja porabe energije v gospodinjstvih med letoma 2010 in 2022 kaže na pozitivno naravnanost prebivalstva do učinkovite rabe energije. Kljub temu je od leta 2017 zaznan negativen trend, zlasti pri seznanjenosti gospodinjstev z lastno porabo energije in pri njihovem razmišljanju o bolj učinkoviti uporabi. S tem, ko je tri četrtine gospodinjstev leta 2022 svojo porabo energije ocenilo kot srednjo do zelo visoko, se nakazuje velik potencial za zmanjšanje porabe energije v tem sektorju.