KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Rezultati raziskave energetske učinkovitosti v Sloveniji (REUS) 2021 kažejo, da 61 % gospodinjstev redko ali nikoli ne uporablja javnega potniškega prevoza (JPP). Največji delež teh gospodinjstev živi v Ljubljani in Mariboru, medtem, ko med regijami prednjači Obalno-kraška. Dobra desetina gospodinjstev, ki uporabljajo javni potniški prevoz, je tega uporabila v zadnjem tednu, slaba petina pa v zadnjem mesecu. Za dve petini gospodinjstev so glavni namen uporabe javnega potniškega prevoza opravki in nakupi, medtem, ko četrtina uporablja javni potniški prevoz za pot na delo.

Bad

Leta 2024 je Slovenija z upoštevanjem proizvodnje energije iz OVE v Sloveniji dosegla 24,6-odstotni delež OVE v bruto rabi končne energije. Za dosego 25-odstotnega zavezujočega nacionalnega ciljnega deleža OVE po Direktivi 2009/28/ES je Slovenija manjkajočo proizvodnjo iz OVE dokupila. Za predvidenim razvojem še vedno bistveno zaostajata deleža pri proizvodnji toplote in hladu ter v prometu.

Neutral

Raba primarne energije je leta 2024 znašala 6.297 ktoe in se je v primerjavi z letom prej povečala za 3,8 %. Povečanje, do katerega je prišlo pri vseh gorivih, je posledica tako povečanja rabe končne energije kot tudi večje proizvodnje električne energije. Raba primarne energije je bila od indikativne ciljne vrednosti za leto 2024 iz NEPN 2024 nižja za 120 ktoe (- 1,9 %). Indikativna letna vrednost je bila tako dosežena.

Bad

Pogostost kmetijske suše v Sloveniji se v zadnjih desetletjih povečuje. Od leta 2000 je bila v Sloveniji zaradi suše v kmetijstvu sedemkrat razglašena naravna nesreča, najobsežnejše med njimi so se zgodile v letih 2003, 2013, 2017 in 2022. Suša večje jakosti se pojavlja čedalje pogosteje ter na območjih in v letnih časih, kjer v preteklosti z njo ni bilo težav. Dodatno tveganje za nastanek škode v kmetijstvu predstavljajo hitro razvijajoče se suše v poletnem času (t. i. »rapidne suše«), ki se pojavljajo ob vročinskih valovih.

Neutral

Leta 2024 so bili neto izpusti toplogrednih plinov v Evropski uniji za 2,3 % nižji kot leta 2023 in za 38,0 % nižji kot leta 1990. V Sloveniji so se izpusti toplogrednih plinov brez sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) glede na leto 2023 povečali za 4,1 %. Izpusti iz ne-ETS sektorjev so bili leta 2024 za 1,8 % višji kot leta 2023, vendar še vedno za 12,1 % nižji kot leta 2005. 

Neutral

V obdobju 1961–2024 se je srednja letna višina morja ob slovenski obali povečala. Srednja letna višina morja na mareografski postaji Koper je leta 2024 dosegla 233 cm in je bila druga največja v primerjalnem obdobju 1991–2020. Največja letna višina morja 322 cm, je predstavljala tretjo največjo gladino morja po letu 1991, najmanjša letna višina morja 142 cm pa druga najvišja med  najnižjimi zabeleženimi višinami po letu 1991.