Delež odpadne električne in elektronske opreme (OEEO), zavržene med mešane komunalne odpadke je na letni ravni v obdobju 2020-2023 predstavljal v povprečju 0,8 % zbranih mešanih komunalnih odpadkov. Še nižji je bil delež odpadnih baterij in akumulatorjev (OBA), ki je v istem obdobju na letni ravni predstavljal povprečno 0,03 % vseh zbranih mešanih komunalnih odpadkov. Količina ločeno zbrane OEEO se z leti povečuje. V Sloveniji je bilo leta 2023 ločeno zbrane nekaj več kot 16.600 ton OEEO, kar je skoraj 8 % več kot leta 2022.

V zadnjih letih število vzorčnih mest, kjer posamezni pesticidi presegajo standard kakovosti upada. Prav tako se znižuje tudi vsebnost pesticidov v podzemni vodi. V predelih Slovenije, za katere je značilna intenzivna kmetijska dejavnost, nekateri pesticidi še vedno presegajo standard kakovosti.

Povprečna zasedenost avtomobilov v Sloveniji se znižuje. Pri tovornem prometu težkih tovornih vozil se povprečna zasedenost povečuje, kot posledica večanja deleža vlačilcev v tovornem prometu, ki ima večjo nosilnost. NEPN poudarja pomen povečanja zasedenosti vozil – npr. s spodbujanjem sopotništva, razvojem ustrezne infrastrukture in učinkovitejšo organizacijo tovornega prometa – kot pomembnega prispevka k zmanjšanju emisij TGP in rabe energije, ob hkratnem upravljanju prometnega povpraševanja in preusmerjanju v trajnostnejše oblike prevoza.

Emisijska produktivnost v Sloveniji se je leta 2023 izboljšala in je znašala 3,18 EUR₂₀₁₀/kg CO₂ ekv. Kljub napredku v zadnjih letih, je napredek na področju emisijske produktivnosti v Sloveniji v primerjavi z EU še vedno prepočasen, zato je treba še naprej krepiti povezavo med razvojem gospodarstva in ukrepi za zmanjšanje izpustov TGP. 

Spodbude, ki so v nasprotju z doseganjem cilja zmanjševanja izpustov TGP, se je po letu 2021 ponovno povečala, predvsem zaradi obsežnih interventnih ukrepov, povezanih z rastjo cen energije. Brez upoštevanja teh ukrepov se spodbude v letu 2023 niso bistveno spremenile v primerjavi z letom 2020, njihova vrednost pa se je povečala za približno 5,7 %. Največji delež še naprej predstavljajo vračila trošarin za dizelsko gorivo (38 % vseh spodbud), sledijo »feed-in« tarife za zemeljski plin v obratih SPTE ter oprostitve trošarin v energetiki.