V letu 2024 smo pričeli podajati kemijsko stanje podzemne vode za daljše šestletno obdobje, skladno s periodiko poročanja v okviru Direktive o vodah. Na podlagi te ocene država sprejme ukrepe za izboljšanje stanja.

Z nitrati je najbolj obremenjena podzemna voda v medzrnskih vodonosnikih, še posebej na področju severovzhodne Slovenije. Podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih je zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in manjšega deleža kmetijskih površin manj obremenjena z nitrati.

Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja. Porast povprečne letne temperature je najbolj očiten v zadnjih treh desetletjih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo segrevanje ozračja še nadaljevalo. Posledice se bodo odražale v višanju gladine morja (zaradi taljenja ledenikov in toplotnega raztezanja morske vode), višanju vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju ter ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkih (kot so poplave, suše, toča, močan veter), ki bodo vplivali na kakovost našega življenja.

Za obdobje 2008–2024 indeks ptic kmetijske krajine znaša 77,1, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa 58,3. Šestnajstletni trend indeksa ptic kmetijske krajine je zmerni upad, kljub stabilnemu trendu v zadnjih desetih letih.

Površine zemljišč, pripravljene za namakanje, so se v obdobju 2000–2024 povečale iz 4.554 ha na 6.414 ha, njihov delež v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi pa od 0,9 % na 1,3 %. Poraba vode na hektar namakanih zemljišč, ki je močno odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu, se je po letu 2000 zmanjšala. Slovenija spada v krog držav EU z najmanjšim deležem kmetijskih zemljišč v uporabi pripravljenih za namakanje.