KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Good

Slovenija sodeluje v pobudi Evropski teden mobilnosti (ETM) že od vsega začetka, njeno izvajanje pa je v zadnjem desetletju postalo pomembna oblika promocije in spodbujanja trajnostne mobilnosti in celostnega načrtovanja prometa. Od začetka izvajanja leta 2002 je v pobudi ETM vsaj enkrat sodelovalo 136 slovenskih občin, vsa leta pa 7 občin. Število sodelujočih občin se skozi leta povečuje in je doseglo že skoraj polovico vseh občin. Gonilno silo pobude predstavlja mreža lokalnih koordinatorjev, ki jih podpira nacionalni koordinator ETM.

Good

Največ energije v gospodinjstvih se porabi za ogrevanje stanovanj. V obdobju 2009-2012 se je učinkovitost rabe energije zelo povečala, zlasti na račun povečanja učinkovitosti rabe energije za ogrevanje in povečanja učinkovitosti velikih gospodinjskih aparatov.

Good

Na znižanje izpustov SO2 pomembno vpliva zaostritev zakonodaje glede koncentracije žvepla v tekočih gorivih. Dovoljene koncentracije žvepla v gorivih v letu 2012 niso bile presežene. 

Bad

Leta 2011 se je pri proizvodnji električne energije, ki je bila razpoložljiva za porabo v Sloveniji, nadaljevala prevlada trdnih goriv, pri čemer se delež počasi zmanjšuje. Sledili so obnovljivi viri s 30 % deležem, iz jedrske energije pa je bilo proizvedeno 24 % električne energije. Delež proizvodnje električne energije iz domačih virov je bil z 80 % nad ciljnim iz Resolucije o nacionalnem energetskem programu.

Bad

Raba električne energije se je leta 2011 povečala, kar je zlasti
posledica nadaljevanja okrevanja gospodarstva. V obdobju 2000-2011 je v
povprečju rasla s stopnjo 1,7 % letno, kar je enako kot v projekciji v
obstoječem energetskem programu. Glede na leto 2000 se je najbolj
povečala v storitvenem sektorju, sledijo gospodinjstva. V predelovalnih
dejavnostih je bila raba, zaradi občutnega zmanjšanja v letih 2008 in
2009, le malo višja, v prometu pa nižja.

Neutral

Populacija velike pliskavke (Tursiops truncatus) v Sloveniji je del večje populacije, razširjene na območju severnega Jadrana. Stanje populacije v Sloveniji spremlja Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce. Slovenske vode letno uporablja med 40 in 100 velikih pliskavk. Kljub časovni variabilnost v gostoti in pogostosti uporabe območja je videti, da je trend populacije negativen in da ocenjeno število živali z leti nekoliko upada.