Kmetijska zemljišča so leta 2024 pokrivala 18,8 % varovanih območij narave. V varovana območja narave je vključenih 26,3 % vseh kmetijskih zemljišč. Bogata, naravna in kulturna dediščina ter pestra kulturna krajina je tudi posledica tradicionalnega kmetijstva v preteklosti. Varovana območja narave prispevajo k ohranjanju tradicionalnih kmetijskih habitatov, ki se bodo ohranili le, če bodo kmetje imeli za ohranitev obstoječega stanja ekonomski interes.

V Sloveniji se je v obdobju 2000–2023 intenzivnost kmetijske proizvodnje zmerno povečevala. Glavna razloga za to sta kontinuirano zmanjševanje števila kmetijskih gospodarstev in relativno stabilen obseg kmetijske pridelave. Koncentracija je potekala predvsem v smeri izboljšanja delovne intenzivnosti kmetijske pridelave oziroma zmanjševanja vložka dela na enoto površine oziroma proizvoda. Obremenitev s številom glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi, se je v obdobju 2000–2020, podobno kot v izbranih državah članicah EU celo nekoliko zmanjšala.

Izmerjene koncentracije dušikovega dioksida in skupnih dušikovih oksidov v zunanjem zraku ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti. Zato ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi vegetacijo.

Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM₁₀), delcev manjših od 2,5 µm (PM_2.5) in vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000-2022 zmanjšali za 23 %, 33 % in 8 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje.

Trend porabe živil po letu 2000 je v rahlem upadanju v skoraj vseh kategorijah. Eden od možnih razlag za ta upad so verjetno spremenjene prehranjevalne navade, ko manj jemo doma. Hkrati je viden izrazit trend rasti stroškov za hrano in pijačo. Rezultati mnogih raziskav kažejo, da od vseh živilskih kategorij okolje najbolj obremenjujejo mesni in mlečni izdelki. Število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji počasi narašča, vendar dinamika rasti in struktura ekološke pridelave ne ustrezata povpraševanju.