Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja. Porast povprečne letne temperature je najbolj očiten v zadnjih treh desetletjih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo segrevanje ozračja še nadaljevalo. Posledice se bodo odražale v višanju gladine morja (zaradi taljenja ledenikov in toplotnega raztezanja morske vode), višanju vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju ter ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkih (kot so poplave, suše, toča, močan veter), ki bodo vplivali na kakovost našega življenja.

V obdobju 1961–2022 je opažen trend naraščanja absolutne najvišje temperature in absolutne najnižje temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Narašča število vročih dni; opažamo tudi večjo pogostost ekstremno vročih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 35 °C. Poleti 2013 je bila izmerjena doslej najvišja temperatura v Sloveniji, na večjem številu merilnih mest pa je bil zabeležen lokalni temperaturni rekord. Leta 2022 je bil z 80 vročimi dnevi dosežen slovenski rekord v njihovem številu. Število ledenih dni kaže na trend upadanja.

Padavine so močno spremenljive v prostoru in času, mnogo bolj kot temperatura (nevihte, toča). V zadnjih dveh desetletjih opažamo hude suše, ki se lahko pojavijo tudi v zaporednih letih, ter obsežne poplave. S katastrofalnimi poplavami in sušo se lahko soočamo tudi v istem letu. Največja višina snežne odeje in višina novega snega v obdobju 1961–2022 kažeta upad.

Astma je postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok do 15. leta starosti. V EU je bilo leta 2019 5,7 odstotkov prebivalcev, ki so zboleli za astmo, v Sloveniji pa 4,8 %. V obdobju 2017-2021 so po številu bolnišničnih obravnav zaradi astme izstopale občine Kostel, Kobilje in Cankova. Zadnje študije potrjujejo povezavo med onesnaženostjo zunanjega zraka z delci PM₁₀, katerih vir je promet, ter razvojem astme pri otrocih. Poleg onesnaženega zunanjega zraka pa na razvoj astme vpliva tudi onesnažen notranji zrak.

Dolžina letne rastne dobe se skoraj povsod po Evropi podaljšuje. Najbolj izrazita je sprememba v vzhodni in severni Evropi, manjša pa v zahodni Evropi, predelu Mediterana in v južni Evropi. Tudi v Sloveniji se dolžina letne rastne dobe podaljšuje, še posebno od sredine devetdesetih let dalje. Pričakovati je, da se bo trajanje letne rastne dobe po vsej Evropi v prihodnosti še podaljšalo.