V Sloveniji je leta 2022 delež odloženih komunalnih odpadkov glede na vse nastale komunalne odpadke znašal 8,8 % ali nekaj več kot 90.000 ton. S tem je bil že dosežen cilj do leta 2035 zmanjšati količino na odlagališčih odloženih komunalnih odpadkov na 10 ali manj masnih % vseh nastalih komunalnih odpadkov. Odpadki so bili odloženi na 9 odlagališč nenevarnih odpadkov.

Za usmerjanje odpadkov v predelavo, prednostno v postopke recikliranja in priprave za ponovno uporabo, so sprejeti različni ukrepi. Za spremljanje njihovega izvajanja se zbirajo podatki o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi.

Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja. Porast povprečne letne temperature je najbolj očiten v zadnjih treh desetletjih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo segrevanje ozračja še nadaljevalo. Posledice se bodo odražale v višanju gladine morja (zaradi taljenja ledenikov in toplotnega raztezanja morske vode), višanju vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju ter ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkih (kot so poplave, suše, toča, močan veter), ki bodo vplivali na kakovost našega življenja.

Za obdobje 2008–2024 indeks ptic kmetijske krajine znaša 77,1, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa 58,3. Šestnajstletni trend indeksa ptic kmetijske krajine je zmerni upad, kljub stabilnemu trendu v zadnjih desetih letih.

Raba končne energije je leta 2023 znašala 4.491 ktoe in se je v primerjavi z letom prej zmanjšala za 5 %. Do zmanjšanja je prišlo v vseh sektorjih, z izjemo ostale rabe. Od indikativne ciljne vrednosti za leto 2023 iz NEPN 2020 je bila raba končne energije nižja za 380 ktoe (- 7,8 %), od vrednosti iz NEPN 2024 pa za 282 ktoe (- 5,9 %). Indikativna letna vrednost je bila tako dosežena. V obdobju 2000‒2023 se je raba končne energije zmanjšala za 1 %. Največ energije, 41 %, se je leta 2023 porabilo v prometu, sledili so sektorji industrija (24 %), gospodinjstva (22 %) in ostala raba (13 %).