KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Bad

Indeks eko inovacij kaže, kako uspešne so posamezne države članice v različnih komponentah eko inovacij v primerjavi s povprečjem EU, in predstavlja njihove prednosti in slabosti. Skupni indeks eko inovativnosti 2019 za Slovenijo znaša 94, kar Slovenijo uvršča na 15. mesto in pod povprečje EU. Slovenski kompozitni indeks se je precej poslabšal glede na leto 2017, ko je bil na 115. mestu; Slovenija je bila takrat uvrščena tik za vodilnimi ekološko inovativnimi državami.

Neutral

Raba končne energije je leta 2024 znašala 4.594 ktoe in se je v primerjavi z letom prej povečala za 2,4 %. Do zmanjšanja je prišlo samo v gospodinjstvih, za 1,6 %, v vseh ostalih sektorjih se je raba končne energije povečala: v industriji za manj kot odstotek, v storitvah za 2,8 %, ter največ, za 5,3 % v prometu. Od indikativne ciljne vrednosti za leto 2024 iz NEPN 2024 je bila raba končne energije nižja za 177 ktoe (- 3,7 %), s čimer je bila indikativna letna vrednost dosežena.

Bad

Specifični izpusti CO₂ novih osebnih vozil so leta 2024 znašali 127 g CO₂/km, leta 2025 pa so se zmanjšali na 117 g CO₂/km. K zmanjšanju je pomembno prispevalo povečanje deleža električnih osebnih vozil. Kljub temu ciljna vrednost za obdobje 2025–2029, ki znaša 93,6 g CO₂/km, še ni bila dosežena.

Leta 2024 so povprečni CO₂ izpusti vseh osebnih vozil znašali 157,5 g CO₂/km in so se glede na leto 2023 le minimalno spremenili. Ciljna vrednost za leto 2020, določena pri 152 g CO₂/km, tako še vedno ni bila dosežena.

Good

Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF so leta 2024 znašali -4.452 kt CO2 ekv, kar pomeni, da je bil sektor neto ponor. V primerjavi z letom 2005 je bila velikost neto ponora manjša za 41 %, predvsem zaradi posledic naravnih motenj v gozdovih in povečanega obsega poseka v preteklem desetletju. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije[1] se je posek v letu 2025 zmanjšal za približno 13 % glede na leto 2024, delež sanitarnega poseka pa je ostal visok in je znašal okoli 32 % skupnega evidentiranega poseka.

Bad

V letu 2024 se je delež OVE v prometu, po povečanju v letu 2023, ponovno zmanjšal in je znašal 9,2 %. S tem je za neobvezujočim ciljem za leto 2024 iz Posodobljenega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN 2024) zaostal za 1,6 odstotnih točk.

Neutral

Leta 2024 so se izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz virov po Uredbi (EU) 2023/857 povečali za 1,8 % v primerjavi z letom prej. Glede na letni cilj iz Uredbe (EU) so bili kljub temu še vedno nižji, za 0,4 % oz. za 41 kt. NEPN 2024 določa za leto 2030 ambicioznejši cilj zmanjšanja izpustov neETS kot Uredba (EU). Primerjava z indikativno trajektorijo do tega cilja, ki se začne v letu 2021, kaže, da so bili izpusti leta 2024 za 5 odstotnih točk nad njo.