Med statističnimi regijami Slovenije ima Osrednjeslovenska regija najvišji ekološki odtis na prebivalca (5,8 gha), medtem ko ima najnižjega Goriška regija (4,79 gha). Največji delež ekološkega odtisa v vseh regijah predstavlja ogljični odtis, ki prispeva približno 60 %. Pomemben delež imajo tudi gozdni proizvodi (okrog 20 %) in kmetijska zemljišča (okrog 10 %). Najvišjo vrednost biokapacitete na prebivalca ima Primorsko-notranjska regija (8,02 gha), najnižjo pa Osrednjeslovenska regija (1,11 gha).

Dolžina letne rastne dobe se skoraj povsod po Evropi podaljšuje. Najbolj izrazita je sprememba v vzhodni in severni Evropi, manjša pa v zahodni Evropi, predelu Mediterana in v južni Evropi. Tudi v Sloveniji se dolžina letne rastne dobe podaljšuje, še posebno od sredine devetdesetih let dalje. Pričakovati je, da se bo trajanje letne rastne dobe po vsej Evropi v prihodnosti še podaljšalo.

Trendi letnih padavin niso tako očitni kot temperaturni, razlike med posameznimi leti in območji so velike. Bolj kot spremembe letnih vrednosti so zaskrbljujoče spremembe padavin po letnih časih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo letna višina padavin rahlo povečevala. Več padavin bo pozimi, kar lahko poveča verjetnost za nastanek poplav, nekoliko manj pa poleti, kar bo skupaj z dvigom temperature vplivalo na pogostost suše.

V Sloveniji  turizem beleži konstantno rast. Posebej visoka je bila v zadnjih petih letih pred pandemijo, ko se je Slovenija uveljavila kot atraktivna zelena destinacija. V letu 2021 in 2022 so se zaradi pandemije povečali prihodi in nočitve domačih gostov. V letu 2024 je slovenski turizem že presegel globalno in evropsko povprečje s kar 8-odstotno rastjo tujih prihodov v primerjavi z letom 2019. 

Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF so leta 2023 znašali -4.291 kt CO₂ ekv. V tem letu so bili neto ponori večji za 1,7 % glede na leto prej in za 41 % manjši glede na leto 2005. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije[1] se je posek v letu 2024 povečal za približno 7 % glede na leto 2023. Delež sanitarnega poseka v skupnem poseku je bil v letu 2024 okoli 45 % od celotnega poseka, kar pomeni, da se je zopet nekoliko povečal.