KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Good

V obdobju po letu 2000 se je poraba dušika iz mineralnih gnojil sprva zmanjševala. Po letu 2009 se je poraba bolj ali manj ustalila na vrednosti okoli 27.500 ton, s tem, da so se v tem obdobju letne vrednosti gibale med 26.300 in 29.143 ton. Z izjemo leta 2021 je bila v zadnjih letih ciljna vrednost (< 28.000 t) dosežena. Izkazano povečanje v letu 2021 je bilo verjetno posledica nakupov mineralnih gnojil na zalogo, saj so se takrat nakazovale možne podražitve in motnje pri dobavi.

Bad

Trendi letnih padavin niso tako očitni kot temperaturni, razlike med posameznimi leti in območji so velike. Bolj kot spremembe letnih vrednosti so zaskrbljujoče spremembe padavin po letnih časih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo letna višina padavin rahlo povečevala. Več padavin bo pozimi, kar lahko poveča verjetnost za nastanek poplav, nekoliko manj pa poleti, kar bo skupaj z dvigom temperature vplivalo na pogostost suše.

Bad

Med statističnimi regijami Slovenije ima Osrednjeslovenska regija najvišji ekološki odtis na prebivalca (5,8 gha), medtem ko ima najnižjega Goriška regija (4,79 gha). Največji delež ekološkega odtisa v vseh regijah predstavlja ogljični odtis, ki prispeva približno 60 %. Pomemben delež imajo tudi gozdni proizvodi (okrog 20 %) in kmetijska zemljišča (okrog 10 %). Najvišjo vrednost biokapacitete na prebivalca ima Primorsko-notranjska regija (8,02 gha), najnižjo pa Osrednjeslovenska regija (1,11 gha).

Neutral

Dolžina letne rastne dobe se skoraj povsod po Evropi podaljšuje. Najbolj izrazita je sprememba v vzhodni in severni Evropi, manjša pa v zahodni Evropi, predelu Mediterana in v južni Evropi. Tudi v Sloveniji se dolžina letne rastne dobe podaljšuje, še posebno od sredine devetdesetih let dalje. Pričakovati je, da se bo trajanje letne rastne dobe po vsej Evropi v prihodnosti še podaljšalo.

Neutral

V Sloveniji  turizem beleži konstantno rast. Posebej visoka je bila v zadnjih petih letih pred pandemijo, ko se je Slovenija uveljavila kot atraktivna zelena destinacija. V letu 2021 in 2022 so se zaradi pandemije povečali prihodi in nočitve domačih gostov. V letu 2024 je slovenski turizem že presegel globalno in evropsko povprečje s kar 8-odstotno rastjo tujih prihodov v primerjavi z letom 2019. 

Bad

Izpusti TGP v industriji so se leta 2023 v primerjavi z letom prej znižali za 7,1 %. Od leta 2019 dalje je v tem sektorju možno opaziti trend zmanjševanja izpustov TGP, predvsem zaradi zmanjševanja v ETS podsektorju sektorja industrija. Izpusti iz tega podsektorja so se leta 2023 znižali že peto leto zapored in so bili 12,5 % nižji kot leto prej. Izpusti TGP v neETS podsektorju sektorja industrija pa so se leta 2023 v primerjavi z letom prej le neznatno povečali.