Energetska učinkovitost v industriji se je v obdobju 2005–2024 opazno izboljšala, saj je bila leta 2024 za 45 % višja kot leta 2005. Največ so k izboljšanju prispevale panoge kemična industrija, proizvodnja strojev in naprav, neželezne kovine, proizvodnja papirja, najmanj pa jekla in nekovinskih mineralnih izdelkov.

Leta 2025 je vrednost nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in rabe OVE v industriji neETS, znašala 1,7 milijona evrov. S tem je bila 53 % višja kot leto prej. V tej vrednosti so upoštevane samo spodbude Eko sklada, saj drugi programi zaenkrat ne omogočajo spremljanja neposredno doseženih učinkov projektov v industriji za doseganje podnebnih ciljev. Skupaj je bilo v obdobju 2010–2025 izplačanih 22,6 milijonov evrov nepovratnih sredstev oz.

Skupni izpusti TGP v sektorju ETS so se leta 2024 po šestih zaporednih letih zmanjševanja povečali za 9,3 % glede na leto prej. Povečanje je posledica višjih izpustov v vseh skupinah, predvsem pri proizvodnji električne energije in toplote ter v predelovalnih dejavnostih. Kljub povečanju so izpusti ostali med najnižjimi v opazovanem obdobju. Na ravni EU je za sektor ETS sprejet pravno obvezujoč cilj zmanjšanja izpustov TGP za 62 % do leta 2030 glede na raven iz leta 2005.

Skupna energetska učinkovitost rabe končne energije se je v obdobju 2005–2024 izboljšala za 30 %.  Največ je k temu prispeval industrija, sledijo gospodinjstva, daleč najmanj pa promet. Prihranki energije so leta 2024 glede na leto 2005 znašali 1.724 ktoe oz. 44 % rabe končne energije sektorjev industrija, promet in gospodinjstva.

Do leta 2025 je bilo z izvedbo ukrepov URE in rabe OVE v javnem sektorju doseženo skupno letno zmanjšanje rabe energije za 365 GWh, izpustov CO₂ pa za 92 kt. Intenzivnost vlaganj se je zaradi prehoda iz ene v drugo finančno perspektivo leta 2025 zmanjšala.