Kazalec prikazuje javno mnenje gospodinjstev o posameznih oblikah prevoza (modal split) za prevoz na delo, v vrtec in šolo ali na fakulteto, izlete in počitnice ter delitev prevozov glede na letni čas (poleti/pozimi). Poleg tega kazalec prikazuje podatke o pripravljenosti posameznika za kombiniranje osebnega avta z drugo obliko prevoza za pot na delo, podatke o ključnih razlogih za izbiro prevoza in za neuporabo javnega potniškega prevoza, podatke o javnem mnenju glede pozitivnih sprememb v javnemu potniškemu prevozu in glede pripravljenosti za alternativne oblike prevoza v naslednjih 12 mesecih. Podatki, ki jih kazalec prikazuje odražajo stanje v obdobju od 2010 do 2019.

Glede na rezultate Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS za večino slovenskih gospodinjstev osebni avtomobil v letu 2025 še vedno predstavlja najpogostejšo obliko prevoza ne glede na namen in dolžino poti (slika RE04-1). Vsi podatki se nanašajo na del anketiranih gospodinjstev, za katere je ta pot relevantna. Več kot tri četrtine gospodinjstev avtomobil uporablja za pot na delo na razdalji od 5 do 150 km (2025: 69 %, 2019: 66 %). Avtomobil je najpogostejša oblika prevoza na delo tudi za krajše razdalje (manj kot 5 km), saj ga za takšne poti uporablja dve petini gospodinjstev, pri čemer se je delež glede na leto 2019 še povečal (2025: 41 %, 2019: 35 %). Naslednja najpogostejša obliki prevoza na delo za krajše razdalje je kolo (2025: 12 %, 2019: 11 %). Sledi javni prevoz (vlak, mestni in primestni avtobus), ki ga gospodinjstva uporabljajo v enakem deležu ne glede na razdaljo (oboje 11 %), se je pa delež gospodinjstev, ki uporabljajo javni prevoz glede na 2019 povišal tako na krajše razdalje (2025: 11 %, 2019: 4 %) kot tudi na daljše (2025: 11 %, 2019: 6 %). Na zadnjem mestu za krajše razdalje je hoja, ki jo uporablja slaba desetina gospodinjstev (2025: 8 %, 2019: 6 %). Rezultate lahko neposredno primerjamo samo z letoma 2019 in 2022, saj so anketirana gospodinjstva v raziskavah REUS do leta 2017 lahko navajala več odgovorov, od leta 2019 pa samo enega.

Osebni avtomobil je tudi za izlete na razdaljah od 5 do 150 km daleč najpogostejša oblika prevoza (slika RE04-2). Primerjava rezultatov z zadnjima dvema merjenjema, ko je bila možna le navedba osnovnega prevoza, je pokazala zelo podobne rezultate, saj se delež teh gospodinjstev giblje okrog 80 % (2025: 80 %, 20122: 82 %, 2019: 81 %). Na drugi strani pa beležimo pozitiven trend uporabe javnega prevoza, kjer se je delež več kot podvojil (2025: 12 %, 2019: 5 %).

Raziskava REUS 2025 je kot tri najpogosteje navedene razloge, zakaj gospodinjstva za pot na delo ali za opravke ne uporabljajo javnega potniškega prevoza, izpostavila (slika RE04-3) »slabe avtobusne povezave« (2025: 36 %, 2019: 37 %), »preveč zamudno« (2025: 33 %, 2019: 32 %) in »slabe vozne rede« (2025: 31 %, 2019: 33 %). Vse tri razloge se kot glavne krivce za neuporabo javnega prevoza navaja tako v letu 2022 kot 2019, deleži teh gospodinjstev pa v primerjavi z letom 2019 ostajajo na podobni ravni. Petina vseh gospodinjstev je izpostavila še, da je z avtom lažje prevažati stvari (2025: 20 %, 2019: 24 %), da avtobus v njihovem kraju ni na voljo (2025: 20 %, 2019: 19 %) in da javni prevozi ne delujejo tako učinkovito kot v tujini in niso točni (2025: 20 %, 2019: 15 %). Približno sedmina gospodinjstev pa je navedla, da je njihova najbližja avtobusna postaja predaleč (2022: 14 %, 2019: 12 %). Povzamemo lahko, da je nedostopnost (slabi vozni redi, povezave in dostopnost postaje) ključni razlog za neuporabo javnih oblik prevoza.

Kot spodbudo za menjavo lastništva avtomobila za uporabo različnih storitev mobilnosti, kot so začasni najem avtomobila po potrebi, delitev avtomobila ali kolesa, javni prevoz ipd., so gospodinjstva v letu 2025 izpostavila naslednje pogoje (slika RE04-4): dobre povezave (2025: 45 %, 2019: 43 %), da alternativni prevoz ne vzame bistveno več časa kot vožnja z avtomobilom (2025: 40 %, 2019: 45 %), zagotovljenost povezave (2025: 30 %, 2019: 32 %), cenejši prevoz (2025: 26 %, 2019: 32 %), da z alternativnim prevozom prispevamo k čistejšemu okolju (2025: 14 %, 2019: 20 %) in ohranimo nivo udobja (2025: 13 %, 2019: 17%). Primerjava z letom 2019 kaže, da so vse naštete spodbude gospodinjstva leta 2019 navajala v večjem deležu kot leta 2025. Izjema je samo spodbuda »dobre povezave«, ki je v letu 2025 navedena v podobnem deležu.

Po zadnji raziskavi REUS je 78 % gospodinjstev v Sloveniji pripravljenih na uporabo alternativnih oblik prevoza v naslednjih 12 mesecih. Kot alternativa avtomobilskemu prevozu postaja javni potniški promet vse bolj privlačen in trenutno predstavlja njegovo prvo alternativo (slika RE04-5). V letu 2011 je bila približno sedmina gospodinjstev (14 %) pripravljena v naslednjih 12 mesecih zamenjati avtomobil z javnim prevozom, leta 2025 pa je bilo takšnih gospodinjstev že dobra tretjina (37 %). Podoben trend opazimo tudi pri kolesu, kjer se je delež gospodinjstev, ki ga vidijo kot alternativo avtomobilu v primerjavi z zadnjima dvema merjenjema zvišal za 6 odstotnih točk (2025: 21 %, 2022 in 2019: 15 %), v primerjavi z 2011 pa za 5 odstotnih točk (2025: 21 %, 2011: 16 %). Na drugi strani pa smo bili do 2025 priča negativnemu trendu pri hoji kot alternativi avtomobilu, ki se je prekinil, saj se je delež glede na 2022 zvišal za 6 odstotnih točk (2025: 27 %, 2022: 21 %), vendar še vedno zaostaja za deležem v letu 2011 (2025: 27 %, 2011: 34 %) V zadnjem merjenju sta bila na voljo dodatna odgovora »souporaba osebnega avtomobila« in »sopotništvo v osebnem avtomobilu«, ki ju je navedla približno šestina (17 % in 16 %) vseh gospodinjstev. Močno pa se je povečal delež odgovorov »drugo«, ki se je v primerjavi z zadnjim merjenjem podvojil (2025: 18 %, 2022: 9 %). Razloge lahko iščemo v dejstvu, da obstaja čedalje več alternativnih oblik prevoza, ki jih gospodinjstva lahko koristijo.

Pri prikazovanju podatkov po statističnih regijah so zaradi majhnih vzorcev podatki za določene regije združeni. Analiza podatkov po združenih statističnih regija kaže (slika RE04-6), da je v letu 2025 delež gospodinjstev, ki so pripravljena na uporabo alternativnih oblik prevoza v naslednjih 12 mesecih, največji v koroški, savinjski in zasavski regiji (81 %-90 %), nekoliko manjši pa v vseh ostalih združenih regijah, ki si sledijo v naslednjem vrstnem redu: pomurska in podravska regija, osrednjeslovenska regija, gorenjska regija, primorsko-notranjska, obalno-kraška in goriška regija ter posavska regija in jugovzhodna Slovenija (71 % do 80 %).