Energetska učinkovitost v industriji se je v obdobju 2005–2024 opazno izboljšala, saj je bila leta 2024 za 45 % višja kot leta 2005. Največ so k izboljšanju prispevale panoge kemična industrija, proizvodnja strojev in naprav, neželezne kovine, proizvodnja papirja, najmanj pa jekla in nekovinskih mineralnih izdelkov.

Leta 2025 je vrednost nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in rabe OVE v industriji neETS, znašala 1,7 milijona evrov. S tem je bila 53 % višja kot leto prej. V tej vrednosti so upoštevane samo spodbude Eko sklada, saj drugi programi zaenkrat ne omogočajo spremljanja neposredno doseženih učinkov projektov v industriji za doseganje podnebnih ciljev. Skupaj je bilo v obdobju 2010–2025 izplačanih 22,6 milijonov evrov nepovratnih sredstev oz.

Skupni izpusti TGP v sektorju ETS so se leta 2024 po šestih zaporednih letih zmanjševanja povečali za 9,3 % glede na leto prej. Povečanje je posledica višjih izpustov v vseh skupinah, predvsem pri proizvodnji električne energije in toplote ter v predelovalnih dejavnostih. Kljub povečanju so izpusti ostali med najnižjimi v opazovanem obdobju. Na ravni EU je za sektor ETS sprejet pravno obvezujoč cilj zmanjšanja izpustov TGP za 62 % do leta 2030 glede na raven iz leta 2005.

Skupna energetska učinkovitost rabe končne energije se je v obdobju 2005–2024 izboljšala za 30 %.  Največ je k temu prispeval industrija, sledijo gospodinjstva, daleč najmanj pa promet. Prihranki energije so leta 2024 glede na leto 2005 znašali 1.724 ktoe oz. 44 % rabe končne energije sektorjev industrija, promet in gospodinjstva.

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2025 znašal 32,9 evro centov nepovratne spodbude za 1 evro investicije, kar je 21 evro centov manj kot leta 2024. K znižanju so največ prispevali projekti Eko sklada v okviru pozivov za sofinanciranje novih naložb v gradnjo visoko učinkovitih, skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena, pri katerih je bil finančni vzvod samo 13,3 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije, projekti pa so v skupni vrednosti podprtih naložb predstavljali kar 73 %.