KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Bad

Cene pogonskih goriv bi lahko imele pomembno vlogo pri internalizaciji zunanjih stroškov prometa, vendar ta potencial v Sloveniji ni izkoriščen. Določanje cene goriv ima predvsem ekonomsko funkcijo in ni orodje okoljske politike. Obdavčitev goriv je v funkciji gospodarske politike države in se odziva na cene surove nafte na mednarodnem trgu, ki je odraz svetovne ponudbe in povpraševanja ter gepolitične (ne)stabilnosti. Cena pogonskih goriv zaradi geopolitične nestabilnosti in pandemije zadnjih 15 let močno niha, skladno z njo pa tudi njihova obdavčitev.

Neutral

Medtem ko se deklarativni odnos slovenskih gospodinjstev do okolja in učinkovite rabe energije izboljšuje, ostaja razmerje med ekološko ozaveščenimi in neozaveščenimi gospodinjstvi nespremenjeno. To je razvidno iz njihovega okoljsko usmerjenega vedenja in dejanske učinkovitosti v rabi energije. Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS nakazujejo velik potencial za zmanjšanje končne porabe energije v gospodinjstvih skozi razvoj okoljsko usmerjenega vedenja in pozitivnih navad pri rabi energije.

Neutral

Leta 2022 je bilo v energetsko učinkovitih sistemih daljinskega ogrevanja (DO), to je sistemih, ki izpolnjujejo eno od meril, opredeljenih v 50. členu Zakona o učinkoviti rabi energije (ZURE), proizvedenih skoraj 87 % vse toplote v sistemih DO, kar je največ v opazovanem obdobju. Skupni delež toplote iz OVE in odvečne toplote je bil leta 2022 skoraj 21-odstoten. Glede na leto prej se je povečal za 2, glede na leto 2016 pa za 5 odstotnih točk.

Bad

Raziskave Evropskega barometra (EBS) od leta 2008 dalje kontinuirano pričajo o visoki ozaveščenosti Slovencev o podnebnih spremembah. Kljub nihanju v percepciji, podnebne spremembe za večino – nad dve tretjini – predstavljajo zelo resen problem. Od leta 2015 naprej opažamo postopno rast tega zavedanja, ki je v najnovejših merjenjih preseglo tri četrtine vprašanih.

Good

Raba končne energije v stavbah je leta 2021 znašala 1.600 ktoe in je zaostajala za indikativno letno ciljno vrednostjo iz trenutno veljavnega NEPN. Glede na leto prej se je povečala za 4 %, v primerjavi z letom 2005 pa se je zmanjšala za 17 %. Izpusti TGP zaradi rabe energentov v stavbah so leta 2021 znašali 1.021 kt CO2 ekv, s čimer je bil indikativni letni cilj iz trenutno veljavnega NEPN dosežen.

Good

Trend zmanjševanja porabe energije v gospodinjstvih med letoma 2010 in 2022 kaže na pozitivno naravnanost prebivalstva do učinkovite rabe energije. Kljub temu je od leta 2017 zaznan negativen trend, zlasti pri seznanjenosti gospodinjstev z lastno porabo energije in pri njihovem razmišljanju o bolj učinkoviti uporabi. S tem, ko je tri četrtine gospodinjstev leta 2022 svojo porabo energije ocenilo kot srednjo do zelo visoko, se nakazuje velik potencial za zmanjšanje porabe energije v tem sektorju.