KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Bad

Dnevna mobilnost prebivalcev je temeljni kazalec delovanja in trendov razvoja prometnega sistema, posredno pa odraža tudi vplive prometnega sistema na okolje – večja kot je uporaba trajnostnih prevoznih načinov, manjši je vpliv prometnega sistema na okolje. Prebivalec Slovenije je v letu 2021 opravil v povprečju po 2,2 poti na dan, dolžina poti je bila povprečno 31 km (27 km v EU) in za to je porabil približno 52 minut (80 minut v EU). Več kot dve tretjini poti (67 %) je bilo opravljenih z avtomobilom, zgolj 3 % pa z javnimi prevoznimi sredstvi.

Bad

Uvozna odvisnost Slovenije je v zadnjih letih nižja in je leta 2023 znašala 48 %. Nujno je nadaljnje povečanje energetske učinkovitosti, rabe obnovljivih virov ter tudi diverzifikacija virov oskrbe. Slovenija je povsem uvozno odvisna pri tekočih goriv in zemeljskem plinu. Pri zemeljskem plinu je Slovenija je uvozno odvisna od dveh držav, Avstrije in Alžirije. V preteklosti je plin v Avstrijo večinoma prihajal iz Rusije, v zadnjih letih pa je zaradi vojne in sankcij struktura bolj raznolika.

 

Good

Delež električne energije iz obnovljivih virov v bruto rabi električne energije je leta 2024 dosegel 50,7 %, kar predstavlja opazno povečanje glede na leto prej. K rasti so prispevale ugodne hidrološke razmere ter nadaljnje povečanje proizvodnje iz sončne energije, hkrati pa se je bruto poraba elektrike zmanjšala za 3,6 %. Hidroenergija ostaja ključni vir obnovljive električne energije, saj je leta 2024 predstavljala kar 78 % vse proizvedene elektrike iz OVE.

Good

Zmanjšanje rabe energije v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti je leta 2024 znašalo 671 GWh. Za več kot polovico manjši prihranki kot leto prej so predvsem posledica tega, da so zavezanci svoje obveznosti v veliki meri pokrili z neizkoriščenimi presežki prihrankov iz preteklih let. Ciljna vrednost za leto 2024 je bila vseeno presežena za 38 % – s prenosom dela presežnih prihrankov iz leta 2023 v okviru sheme za zavezance so prihranki energije znašali 1.028 GWh.

Neutral

Od razpoložljivega dohodka je v veliki meri odvisna raven potrošnje  gospodinjstev kot tudi varčevanje ali naložbe. Je temeljni kazalec materialne blaginje gospodinjstev.

Neutral

Eden od glavnih vzrokov umrljivosti zaradi bolezni dihal v Sloveniji je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Najvišja umrljivost zaradi bolezni dihal je v Podravski in Pomurski regiji, najmanjša pa v Osrednjeslovenski statistični regiji (2022 – 2024). Umrljivost zaradi bolezni dihal se zmanjšuje; zmanjšala se je od 62/100.000 prebivalcev v letu 2017 na 43/100.000 prebivalcev v letu 2024. Realna vrednost umrljivosti zaradi bolezni dihal se je v letu 2021 močno znižala. To pripišemo t.i. »učinku žetve« (ang. harvesting effect) COVID 19.