V Sloveniji so bili v obdobju od 2014-2024 prijavljeni 1-2 hidrični izbruhi letno, razen v letih 2015, 2017-2020 in v letu 2023-2024, ko prijav ni bilo. Zadnja prijava je bila zabeležena v letu 2022, in sicer v savinjski regiji. Izbruh je povzročil norovirus genotipa GII.6. Skupno je zbolelo 94 oseb, od tega sta bili dve osebi hospitalizirani. V obdobju 2014–2024 se je število obolelih gibalo 3-405.

Dolžina letne rastne dobe se skoraj povsod po Evropi podaljšuje. Najbolj izrazita je sprememba v vzhodni in severni Evropi, manjša pa v zahodni Evropi, predelu Mediterana in v južni Evropi. Tudi v Sloveniji se dolžina letne rastne dobe podaljšuje, še posebno od sredine devetdesetih let dalje. Pričakovati je, da se bo trajanje letne rastne dobe po vsej Evropi v prihodnosti še podaljšalo.

Primerjava obdobij 1961–1990 in 1991–2020 na obravnavanih reprezentativnih postajah širom Slovenije kaže na zmanjšanje temperaturnega primanjkljaja za okoli 10 % in večkratno povečanje temperaturnega presežka. Do konca 21. stoletja se bosta ob predvidenem naraščanju temperature zraka oba trenda nadaljevala, zato se bo na območju cele Slovenije v tem obdobju v toplejšem delu leta povečala poraba energije za ohlajanje stavb, v hladnejšem pa zmanjšala poraba za njihovo ogrevanje. Enak trend je predviden za celotno Evropo.

Trendi letnih padavin niso tako očitni kot temperaturni, razlike med posameznimi leti in območji so velike. Bolj kot spremembe letnih vrednosti so zaskrbljujoče spremembe padavin po letnih časih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo letna višina padavin rahlo povečevala. Več padavin bo pozimi, kar lahko poveča verjetnost za nastanek poplav, nekoliko manj pa poleti, kar bo skupaj z dvigom temperature vplivalo na pogostost suše.

Med statističnimi regijami Slovenije ima Osrednjeslovenska regija najvišji ekološki odtis na prebivalca (5,8 gha), medtem ko ima najnižjega Goriška regija (4,79 gha). Največji delež ekološkega odtisa v vseh regijah predstavlja ogljični odtis, ki prispeva približno 60 %. Pomemben delež imajo tudi gozdni proizvodi (okrog 20 %) in kmetijska zemljišča (okrog 10 %). Najvišjo vrednost biokapacitete na prebivalca ima Primorsko-notranjska regija (8,02 gha), najnižjo pa Osrednjeslovenska regija (1,11 gha).