Energetska učinkovitost v industriji se je v obdobju 2005–2022 opazno izboljšala, saj se je povečala za 39 %. Največ so k temu prispevale panoge proizvodnja papirja, strojev in naprav, kemična industrija ter tudi proizvodnja neželeznih kovin, najmanj pa proizvodnja jekla in nekovinskih mineralnih izdelkov.

Delež OVE v rabi goriv v industriji je leta 2021 znašal 11 % in je za letno indikativno ciljno vrednostjo zaostajal za 0,7 odstotne točke. Indikativni cilj za leto 2021 tako ni bil dosežen. Da bo Slovenija leta 2030 dosegla cilj 30 % OVE v rabi goriv v industriji, se bo moral delež OVE povečati še za 19 odstotnih točk oz. za približno 2 odstotni točki na leto.

Leta 2021 je bilo na sisteme obdelave komunalnih odpadnih voda s sekundarno ali terciarno stopnjo čiščenja, ki ne povzročajo izpustov TGP, priključenih 62 % prebivalcev. Glede na leto prej se je delež znižal za slabo odstotno točko, poleg tega se delež od leta 2017 praktično ni spremenil.

Uspešnost EU držav na področju eko inovacij (Eco-innovation index) spremlja sestavljen indeks, ki vključuje 12 kazalnikov iz petih tematskih področij. Slovenija je uvrščena v skupino povprečnih izvajalcev eko-inovacij. S časom se vrednosti kazalca postopno izboljšujejo in kažejo na postopen napredek indeksa eko inovacij, še vedno pa ostajajo pod povprečjem EU. Ciljna vrednost za Slovenijo ni zastavljena.

Leta 2021 je vrednost nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in rabe OVE v industriji neETS, znašala 4,1 milijona evrov oz. 30 % manj kot leto prej. Leta 2022 se je znesek po trenutno dostopnih podatkih še zmanjšal, na 1,1 milijona evrov. V tej vrednosti so upoštevane samo spodbude Eko sklada, projekti, sofinancirani v okviru OP EKP, namreč niso omogočali spremljanja neposredno doseženih učinkov za doseganje podnebnih ciljev. Skupaj je bilo v obdobju 2010–2021 izplačanih 17,4 milijonov evrov nepovratnih sredstev oz.