KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Primerjava obdobij 1961–1990 in 1991–2020 na obravnavanih reprezentativnih postajah širom Slovenije kaže na zmanjšanje temperaturnega primanjkljaja za okoli 10 % in večkratno povečanje temperaturnega presežka. Do konca 21. stoletja se bosta ob predvidenem naraščanju temperature zraka oba trenda nadaljevala, zato se bo na območju cele Slovenije v tem obdobju v toplejšem delu leta povečala poraba energije za ohlajanje stavb, v hladnejšem pa zmanjšala poraba za njihovo ogrevanje. Enak trend je predviden za celotno Evropo.

Good

Od leta 2012 do leta 2024 se je inštalirana moč naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE povečala za 109,3 %. Več kot tri četrtine tega povečanja, 77,2 %, je bilo doseženega v zadnjih petih letih. Kazalnik je trenutno na trajektoriji doseganja letnih indikativnih vrednosti do leta 2030, zastavljenih v Posodobljenem celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN 2024).

Bad

Raba končne energije v stavbah je leta 2024 znašala 1.475 ktoe in je bila 2 % višja od letne indikativne vrednosti, ki tako ni bila dosežena. V primerjavi z letom prej je ostala na približno enaki ravni, glede na leto 2005 pa se je zmanjšala za 23 %. Izpusti TGP zaradi rabe energentov v stavbah so leta 2024 znašali 1.100 kt CO2 ekv, s čimer letna indikativna vrednost ravno tako ni bila dosežena.

Neutral

V Sloveniji je končnim uporabnikom na voljo skoraj 74 % oskrbe z energijo. Na delež v daleč največji meri vpliva učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote. 

Pri proizvodnji električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah se je leta 2024 izgubilo 48 % vložene energije. V primerjavi z državami EU-27 je bila Slovenija v spodnji polovici držav.

Bad

Leta 2025 je bilo s sredstvi v okviru programov kohezijske politike energetsko prenovljenih 57.118 m2 površin stavb javnega sektorja, kar je 38 % manj kot leto prej in najmanj v obdobju 2018–2025. V skladu s cilji iz DSEPS 2050, je bila v obdobju 2021–2025 načrtovana energetska prenova 1.150.000 m2 površin stavb javnega sektorja, dejansko pa je bila prenovljena le dobra polovica te vrednosti oz. 578.145 m2. Obveznost prenove 3 % skupne tlorisne površine javnih stavb iz EED se je z 11.

Neutral

Emisijska produktivnost[1] v Sloveniji se je leta 2024 poslabšala in je znašala 3,09 EUR2010/kg CO2 ekv. Preliminarna ocena za leto 2025 pa kaže, da se je emisijska produktivnost zopet izboljšala in znašala 3,5 EUR2010/kg CO2 ekv. Napredek na področju emisijske produktivnosti v Sloveniji v primerjavi z EU še vedno prepočasen, zato je treba še naprej krepiti povezavo med razvojem gospodarstva in ukrepi za zmanjšanje izpustov TGP.