KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Slovenija ima v svetovnem merilu eno najvišjih podzemeljskih biotskih pestrosti. Vodna favna z 200 vrstami je sploh najbogatejša, kopenska s 150 vrstami pa zaostaja kvečjemu za južnejšimi deli Dinarskega krasa. Pet slovenskih jamskih sistemov se je uvrstilo med 20 najbogatejših na svetu. Postojnsko-planinski jamski sistem s 50 vodnimi in 35 kopenskimi vrstami visoko prednjači. Zakon o varstvu podzemnih jam ščiti podzemeljsko okolje kot celoto. Ugotovljeno je slabšanje stanja v podzemeljskih habitatih, posebej drastično v okolici Kočevja.

Neutral

V zadnjih letih število vzorčnih mest, kjer posamezni pesticidi presegajo standard kakovosti upada. Prav tako se znižuje tudi vsebnost pesticidov v podzemni vodi. V predelih Slovenije, za katere je značilna intenzivna kmetijska dejavnost, nekateri pesticidi še vedno presegajo standard kakovosti.

Neutral

Delež odpadne električne in elektronske opreme (OEEO), zavržene med mešane komunalne odpadke je na letni ravni v obdobju 2020-2023 predstavljal v povprečju 0,8 % zbranih mešanih komunalnih odpadkov. Še nižji je bil delež odpadnih baterij in akumulatorjev (OBA), ki je v istem obdobju na letni ravni predstavljal povprečno 0,03 % vseh zbranih mešanih komunalnih odpadkov. Količina ločeno zbrane OEEO se z leti povečuje. V Sloveniji je bilo leta 2023 ločeno zbrane nekaj več kot 16.600 ton OEEO, kar je skoraj 8 % več kot leta 2022.

Bad

Povprečna zasedenost avtomobilov v Sloveniji se znižuje. Pri tovornem prometu težkih tovornih vozil se povprečna zasedenost povečuje, kot posledica večanja deleža vlačilcev v tovornem prometu, ki ima večjo nosilnost. NEPN poudarja pomen povečanja zasedenosti vozil – npr. s spodbujanjem sopotništva, razvojem ustrezne infrastrukture in učinkovitejšo organizacijo tovornega prometa – kot pomembnega prispevka k zmanjšanju emisij TGP in rabe energije, ob hkratnem upravljanju prometnega povpraševanja in preusmerjanju v trajnostnejše oblike prevoza.

Neutral

Spodbude, ki so v nasprotju z doseganjem cilja zmanjševanja izpustov TGP, se je po letu 2021 ponovno povečala, predvsem zaradi obsežnih interventnih ukrepov, povezanih z rastjo cen energije. Brez upoštevanja teh ukrepov se spodbude v letu 2023 niso bistveno spremenile v primerjavi z letom 2020, njihova vrednost pa se je povečala za približno 5,7 %. Največji delež še naprej predstavljajo vračila trošarin za dizelsko gorivo (38 % vseh spodbud), sledijo »feed-in« tarife za zemeljski plin v obratih SPTE ter oprostitve trošarin v energetiki.

Neutral

Emisijska produktivnost v Sloveniji se je leta 2023 izboljšala in je znašala 3,18 EUR2010/kg CO2 ekv. Kljub napredku v zadnjih letih, je napredek na področju emisijske produktivnosti v Sloveniji v primerjavi z EU še vedno prepočasen, zato je treba še naprej krepiti povezavo med razvojem gospodarstva in ukrepi za zmanjšanje izpustov TGP.