Slovenija je v prvem desetletju tega stoletja večino svojih vlaganj usmerila v cestno omrežje, predvsem v gradnjo avtocestnega križa. Železnice so bile med drugim tudi investicijsko zanemarjene in s tem nekonkurenčne cestnemu prevozu. Po letu 2011 se ta trend spreminja, čeprav se je skupni obseg investicij v prometno infrastrukturo po letu 2008 zmanjšal. Država od leta 2010 bistveno večji delež sredstev namenja posodobitvi in nadgradnji železniškega omrežja, ki pa je v povprečju še zmeraj manjši od deleža investicij v cestno omrežje.

Slovenija spada med neto uvoznice hrane, saj uvoz vrednostno presega izvoz. Po pristopu k Evropski uniji (EU) sta se oba blagovna tokova začela izrazito povečevati. Uvoz se je takrat povečal bolj intenzivno, predvsem na račun predelanih proizvodov, izvoz pa na račun nepredelanih kmetijskih proizvodov. V zadnjem desetletju je rast izvoza hrane in pijače intenzivnejša od rasti uvoza, zato se pokritost uvoza izboljšuje in v obdobju 2020–2024 znaša 65 %.

Cestni blagovni prevoz je po vstopu Slovenije v EU strmo naraščal, saj se je obseg tonskih kilometrov zgolj slovenskih prevoznikov v obdobju 2004–2024 povečal za več kot 2,5 krat. Po pandemičnem zastoju se je obseg cestnega blagovnega prevoza vrnil na prejšnje vrednosti. Nasploh je rast blagovnega prometa in prevoza v Sloveniji že od osamosvojitve konstantna v cestnem, železniškem prevozu in pomorskem prometu, kljub vmesnim gospodarskim težavam v EU v času recesije 2008 - 2014. Izjema je letalski blagovni promet, ki po strmem upadu leta 2008, že leta stagnira.

V Sloveniji obseg potniškega prevoza in prometa v zadnjih nekaj desetletjih narašča. Predvsem narašča obseg enega okoljsko najbolj obremenjujočih načinov – avtomobilskega prevoza. Njegov delež uvršča Slovenijo na neslavno četrto mesto med članicami EU, v katerih prebivalce za svoje poti največ uporabljajo osebni avto. Rast cestnega motornega prometa zadnja leta povzroča velike obremenitve na cestni infrastrukturi, ki se kažejo v vse večjih zastojih.

V Sloveniji se je v letu 2023 izvajal monitoring pitne vode (spremljanje kakovosti pitne vode) pri 92,3 % prebivalcih, na mestu uporabe (pipa uporabnika), na 861 oskrbovalnih območjih, v nadaljevanju OO, ki so oskrbovala 50 ali več prebivalcev, vključno s 25 manjšimi, na katerih se pitna voda uporablja za oskrbo javnih objektov ali, objektov za izvajanje živilske dejavnosti. V monitoring pitne vode ni bilo vključenih 7,7 % prebivalcev, ki se oskrbujejo iz sistemov z manj kot 50 oseb npr. lastna oskrba, samooskrba - kapnice.