V Sloveniji odkupne cene najpomembnejših kmetijskih proizvodov sledijo trendom gibanja cen pomembnejših kmetijskih trgov, svetovnih ali v regiji. Cena žit je blizu ravni evropskega povprečja, cena govejega mesa je pod evropskim povprečjem, cena perutninskega in prašičjega mesa ter jajc pa nad evropskim povprečjem. Slovenija izstopa z odkupnimi cenami mleka, ki je najnižja med državami članicami EU.

Slovenija je neto uvoznica hrane, saj z domačo proizvodnjo ne pokriva v celoti svojih potreb, še posebej pri zelenjavi, sadju, krompirju in prašičjem mesu. Dolgoročni trend nakazuje, da je stopnja samooskrbe višja in stabilnejša pri živalskih proizvodih (mleko, jajca, goveje in perutninsko meso), z izjemo prašičjega mesa in medu, pri katerih se stopnja samooskrbe opazno znižuje. Presežki v proizvodnji se v analiziranem obdobju pojavljajo le pri mleku, govejem in perutninskem mesu, v nekaterih posameznih letih pri jajcih in medu, v zadnjih nekaj letih pa tudi pri koruzi za zrnje.

Skupno število registriranih sort (vpisane v sortno listo RS) se je pri strnih žitih, koruzi in krompirju od leta 2011 zmanjšalo, v istem obdobju se je stalno povečevalo število sort oljnic, predvsem na račun domačih sort, ki so vpisane kot ohranjevalne sorte in vpisa večjega števila tujih hibridov sončnic. Število drugih skupin poljščin je ostalo na podobni ravni. Pri rži in ovsu je delež petih v pridelavi najbolj razširjenih sort 100 %.

Delež kmetijskih zemljišč z visoko naravno vrednostjo se od leta 2018 ne spreminja bistveno.

Za Slovenijo je značilna velika krajinska raznolikost, ki je primarno posledica razgibanega reliefa, različnih podnebnih razmer, tipov tal, rabe zemljišč in drobno posestne lastniške strukture.

V Sloveniji je bilo v letu 2024  29 % otrok (0-14 let) izpostavljenih koncentracijam 0-20 µg PM₁₀/m³  in 71% otrok (0-14 let) izpostavljenih koncentracijam 21-30 µg/m³, v večjih mestih. V Evropi večina otrok živi v okolju, kjer so koncentracije delcev PM₁₀ pod 26 µg/m³. Zaskrbljujoč je podatek, da je bilo v Sloveniji v letu 2018 približno 2 % otrok izpostavljenih koncentracijam med 31 in 40 µg PM_10/ m³, v letu 2019 pa kar 53 %, k sreči so se koncentracije v letu 2023 znižale, nekoliko pa so se dvignile leta 2024.