Velika večina organizacij javne uprave in podjetij v pisarniških prostorih meni (banke, zavarovalnice, pošte in drugi upravni in pisarniški prostori), da je povečanje energetske učinkovitosti poslovnih prostorov zelo pomembno. Približno tri četrtine organizacij v obeh sektorjih razmišljajo, kako bi energijo rabili učinkoviteje. Za približno tretjino organizacij iz obeh sektorjev, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije, je glavni namen učinkovitejše rabe energije zmanjšanje količinske porabe energije v svojih poslovnih prostorih.

Velika večina organizacij javnega in storitvenega sektorja meni, da so ekološko ozaveščene in da ločujejo odpadke. Učinkovita raba energije je v njihovih poslovnih prostorih pomembna tako zaradi manjših stroškov kot zaradi varovanja okolja. Tri četrtine podjetij in dve tretjini organizacij javne uprave so navedle, da so dobro seznanjene z vplivom svojih poslovnih prostorov na okolje.

Analiza rezultatov Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije za javni in storitveni sektor (REUS JSS 2020) kaže, da samo slaba desetina organizacij javne uprave ter slaba petina podjetij storitvenega sektorja v pisarniških prostorih (banke, zavarovalnice, pošte in drugi upravni in pisarniški prostori) menita, da je poraba energije v njihovih poslovnih prostorih nizka ali zelo nizka.

Slovenija zadnja leta dosega slabše rezultate pri poročanju po osnovnem toku podatkov Evropske agencije za okolje (EEA) kot prejšnja leta. Leta 2019 smo dosegli 90 %, kar je tudi cilj EEA za povprečje vseh držav. V naslednjih letih smo dosegli okoli 83 %. V letu 2021 je 6 držav EEA doseglo 100 % poročanje, 9 držav je doseglo več kot 90 %. Ocenjevanih je bilo 11 najpomembnejših podatkovnih tokov, ki podpirajo pomembnejše okoljske odločitve.

Onesnažen zrak predstavlja tveganje za zdravje, saj je razlog za pojav bolezni in prezgodnje smrti v Evropi. Onesnaženje z delci PM_2.5 povzroča bolezni dihal, srca in ožilja ter nevrološka in presnovna obolenja. Število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti s PM_2.5 se v Sloveniji in v državah EU od leta 2005 zmanjšuje. V letu 2019 je bilo za Slovenijo ocenjenih 1.409 prezgodnjih smrti, v celotni Evropski Uniji pa 307.000.