Spodbude, ki so v nasprotju z doseganjem cilja zmanjševanja izpustov TGP, so se po letu 2020 še nadalje povečale, predvsem zaradi obsežnih interventnih ukrepov, povezanih z rastjo cen energije. Brez upoštevanja teh ukrepov so se spodbude v letu 2024 v primerjavi z letom 2020 zmanjšale za 3 %, v letu 2025 pa so se ponovno povečale in bile 12 % višje kot leta 2020. Med največjimi oblikami spodbud ostajajo vračila trošarin za dizelsko gorivo, namenjeno komercialni rabi, ki so v letu 2024 predstavljala 58 % vseh spodbud, v letu 2025 pa 55 %.

Zmanjšanje rabe energije v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti je leta 2025 znašalo 411 GWh. Glede na leto prej se je zmanjšalo za 39 %, in sicer predvsem zaradi zmanjšanja prihranka energije, doseženega s programom spodbud Eko sklada, za 56 %. Novi letni prihranek energije, ki so ga dosegli zavezanci, je ostal na približno enaki ravni kot leto prej, svoje obveznosti so zavezanci v veliki meri pokrili z neizkoriščenimi presežki prihrankov iz preteklih let. S prenosom dela presežnih prihrankov iz leta 2023 v okviru sheme za zavezance so prihranki energije leta 2025 znašali 620 GWh.

Leta 2023 se je število zaposlenih v sektorju okoljskega blaga in storitev povečalo za 7,4 %. Delež zaposlenih v tem sektorju glede na vse zaposlene v Sloveniji se v zadnjih letih ne spreminja veliko. Cilja usmeritev Slovenije je povečanje števila zelenih delovnih mest, ciljna vrednost pa ni zastavljena. Za primerjavo stanja v Sloveniji s stanjem v EU se spremlja spremembe glede na preteklo leto.

Okoli dve tretjini prebivalcev Slovenije poroča o dobrem ali zelo dobrem zdravju, pri čemer ga prebivalci z višjimi dohodki ocenjujejo bolje kot prebivalci z nižjimi. Čeprav se samoocena zdravja v zadnjih letih izboljšuje, pa naraščata čezmerna telesna teža in debelost, delež prebivalcev, ki sadje in zelenjavo uživajo večkrat na dan, pa se zmanjšuje. Sicer pa se s težavami s čezmerno telesno težo in debelostjo srečujejo tudi v Evropski skupnosti.

Izpusti onesnaževal zraka iz prometa so se v Sloveniji v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar promet, zlasti cestni, ostaja eden najpomembnejših virov onesnaževal zraka. Ta je v letu 2024 prispeval kar 43 % k celotnim izpustom dušikovih oksidov. Izpusti snovi iz prometa, ki povzročajo zakisovanje, so se v obdobju 1990-2024 zmanjšali za 72 %, izpusti predhodnikov ozona pa za 76 %. Tudi izpusti delcev iz prometa so se v obdobju 2000-2024 zmanjšali za 52 %.