KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

V zadnjih letih so se vsebnosti kadmija in svinca v ledvicah in jetrih srnjadi zmanjšale, in sicer pod vrednost toksičnih koncentracij, ki bi lahko neposredno prizadele zdravstveno stanje osebkov te vrste. Kljub temu vsebnosti kadmija v notranjih organih srnjadi v številnih območjih Slovenije presegajo zakonsko dopustno vsebnost (upoštevaje primernost za prehrano ljudi). Problematična območja zaradi izpostavljenosti fluoridom so predvsem Dravsko-Ptujsko polje in Haloze, zaradi izpostavljenosti svincu pa Zgornja Mežiška dolina.

Bad

Leta 2024 je Slovenija z upoštevanjem proizvodnje energije iz OVE v Sloveniji dosegla 24,6-odstotni delež OVE v bruto rabi končne energije. Za dosego 25-odstotnega zavezujočega nacionalnega ciljnega deleža OVE po Direktivi 2009/28/ES je Slovenija manjkajočo proizvodnjo iz OVE dokupila. Za predvidenim razvojem še vedno bistveno zaostajata deleža pri proizvodnji toplote in hladu ter v prometu.

Neutral

Leta 2024 so se izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz virov po Uredbi (EU) 2023/857 povečali za 1,8 % v primerjavi z letom prej. Glede na letni cilj iz Uredbe (EU) so bili kljub temu še vedno nižji, za 0,4 % oz. za 41 kt. NEPN 2024 določa za leto 2030 ambicioznejši cilj zmanjšanja izpustov neETS kot Uredba (EU). Primerjava z indikativno trajektorijo do tega cilja, ki se začne v letu 2021, kaže, da so bili izpusti leta 2024 za 5 odstotnih točk nad njo.

Neutral

Raba primarne energije je leta 2024 znašala 6.297 ktoe in se je v primerjavi z letom prej povečala za 3,8 %. Povečanje, do katerega je prišlo pri vseh gorivih, je posledica tako povečanja rabe končne energije kot tudi večje proizvodnje električne energije. Raba primarne energije je bila od indikativne ciljne vrednosti za leto 2024 iz NEPN 2024 nižja za 120 ktoe (- 1,9 %). Indikativna letna vrednost je bila tako dosežena.

Bad

Pogostost kmetijske suše v Sloveniji se v zadnjih desetletjih povečuje. Od leta 2000 je bila v Sloveniji zaradi suše v kmetijstvu sedemkrat razglašena naravna nesreča, najobsežnejše med njimi so se zgodile v letih 2003, 2013, 2017 in 2022. Suša večje jakosti se pojavlja čedalje pogosteje ter na območjih in v letnih časih, kjer v preteklosti z njo ni bilo težav. Dodatno tveganje za nastanek škode v kmetijstvu predstavljajo hitro razvijajoče se suše v poletnem času (t. i. »rapidne suše«), ki se pojavljajo ob vročinskih valovih.

Neutral

Leta 2024 so bili neto izpusti toplogrednih plinov v Evropski uniji za 2,3 % nižji kot leta 2023 in za 38,0 % nižji kot leta 1990. V Sloveniji so se izpusti toplogrednih plinov brez sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) glede na leto 2023 povečali za 4,1 %. Izpusti iz ne-ETS sektorjev so bili leta 2024 za 1,8 % višji kot leta 2023, vendar še vedno za 12,1 % nižji kot leta 2005.