KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Bad

Trend porabe živil po letu 2000 je v rahlem upadanju v skoraj vseh kategorijah. Eden od možnih razlag za ta upad so verjetno spremenjene prehranjevalne navade, ko manj jemo doma. Hkrati je viden izrazit trend rasti stroškov za hrano in pijačo. Rezultati mnogih raziskav kažejo, da od vseh živilskih kategorij okolje najbolj obremenjujejo mesni in mlečni izdelki. Število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji počasi narašča, vendar dinamika rasti in struktura ekološke pridelave ne ustrezata povpraševanju.

Neutral

V letu 2022 je bil monitoring pitne vode izveden pri 93,8 % prebivalcev Slovenije na 863 oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 50 ali več oseb. Velika in srednja območja, ki oskrbujejo več kot 500 prebivalcev, imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. Največje težave se pojavljajo na manjših območjih (50-500 prebivalcev) z večjim deležem fekalno onesnaženih vzorcev. Kemijska onesnaženost je bila ugotovljena na dveh območjih, predvsem zaradi presežene mejne vrednosti svinca in pesticida desetil-atrazina.

Neutral

Povprečne koncentracije dioksinov in dpPCB so v ribah in morski hrani največje med vsemi živili, sledijo jim živila živalskega izvora. Dolgoročna povprečna izpostavljenost slovenske populacije dioksinom zaradi uživanja rib ne presega tedenskega dopustnega vnosa (TWI), razen pri dojenčkih in malčkih, kar nakazuje na večje zdravstveno tveganje za najranljivejše skupine. Če upoštevamo samo uživalce rib, izpostavljenost dioksinom in PCB presega TWI v vseh starostnih skupinah.

Bad

Lymska borelioza (LB) in klopni meningoencefalitis (KME) sta najbolj pogosti vektorski bolezni, ki ju prenašajo klopi. V obdobju od leta 2014 do 2023 je bilo v Sloveniji letno prijavljenih nekaj manj kot 3.000 do preko 7.000 bolnikov z LB ter povprečno 105 prijav KME (največ v letu 2020 - 187, najmanj 2015 in 2021 - 62 primerov). Zaradi podnebnih sprememb, ki vplivajo na širitev habitatov klopov in podaljšujejo sezono njihove aktivnosti, je tveganje za okužbe v prihodnje lahko večje. Boljša seznanjenost in preventiva posameznikov sta ključna dejavnika za zmanjšanje bremena obeh bolezni.

Neutral

V Sloveniji so bili v obdobju 2012–2022 prijavljeni od 1 do 3 hidrični izbruhi letno, z izjemo let 2015 in 2017–2020, ko prijave ni bilo. V posameznem hidričnem izbruhu je bilo prijavljenih od 3 do 355 obolelih. Pri približno polovici hidričnih izbruhov povzročitelj ni bil dokazan. Med potrjenimi povzročitelji so bili Cryptosporidium parvum, Escherichia coli, rotavirus, norovirus, Bacillus cereus, Campylobacter jejuni, Salmonella Typhimurium in Francisella tularensis.

Neutral

V Sloveniji se je v letu 2022 izvajal monitoring pitne vode (spremljanje kakovosti) pri 93,8 % prebivalcih, na mestu uporabe (pipa uporabnika) na sistemih za oskrbo s pitno vodo oziroma na 863 oskrbovalnih območjih, ki so oskrbovala 50 ali več prebivalcev, vključno s 26 manjšimi, ki so oskrbovala tudi javne objekte, objekte za proizvodnjo in promet živil. Vključenih ni bilo 6,2 % prebivalcev, ki se oskrbujejo iz sistemov z manj kot 50 oseb, na primer lastna oskrba, samooskrba - kapnice.