Zavedanje o učinkoviti rabi energije je med slovenskimi gospodinjstvi visoko, vendar se motivacija zanjo močno spreminja. Odločitve gospodinjstev o učinkoviti rabi energije v zadnjih letih vse bolj poganjajo finance, medtem ko okoljski vidik izgublja na pomenu kot enakovreden dejavnik.

Kazalec kaže na stagnacijo v samooceni končne porabe energije v gospodinjstvih. Delež gospodinjstev, ki so svojo porabo energije ocenila kot nizko ali zelo nizko, se je med letoma 2010 in 2019 povečeval, nato pa se je trend obrnil navzdol in se do leta 2025 znižal za 6 odstotnih točk, s čimer se je vrnil na podobno raven kot leta 2010. Podobno situacijo opazimo tudi pri gospodinjstvih, ki razmišljajo o učinkovitejši rabi energije.

Indeks naklonjenosti energetski učinkovitosti stavb med lastniki enodružinskih hiš znaša 46 (na lestvici od 0 do 100), kar kaže na neizkoriščen potencial za izboljšave. Analiza razkriva, da je trg razdeljen: približno petina gospodinjstev je povsem pasivna, saj živijo v energetsko potratnih domovih in o prenovi ne razmišljajo. Večina preostalih pa je že na poti k večji učinkovitosti – bodisi o prenovi aktivno razmišljajo ali pa so že posodobili posamezne elemente, kot so okna, fasada ali streha.

Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM₁₀), delcev manjših od 2,5 µm (PM_2.5) in vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000-2023 zmanjšali za 26 %, 36 % in 11 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje.

V letu 2023 je 97,4 % skupnih izpustov amonijaka izviralo iz kmetijstva. Od leta 1990 do 2024 so se izpusti amonijaka v slovenskem kmetijstvu zmanjšali za 31,0 % od leta 2005 pa za 15,7 %. Slovensko kmetijstvo dosega cilj, ki ga za skupne izpuste določa NEC direktiva (do leta 2030 postopno zmanjšanje za najmanj 15 % glede na leto 2005).