Leta 2021 je vrednost nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in rabe OVE v industriji neETS, znašala 4,1 milijona evrov oz. 30 % manj kot leto prej. Leta 2022 se je znesek po trenutno dostopnih podatkih še zmanjšal, na 1,1 milijona evrov. V tej vrednosti so upoštevane samo spodbude Eko sklada, projekti, sofinancirani v okviru OP EKP, namreč niso omogočali spremljanja neposredno doseženih učinkov za doseganje podnebnih ciljev. Skupaj je bilo v obdobju 2010–2021 izplačanih 17,4 milijonov evrov nepovratnih sredstev oz.

Leta 2021 je bilo na sisteme obdelave komunalnih odpadnih voda s sekundarno ali terciarno stopnjo čiščenja, ki ne povzročajo izpustov TGP, priključenih 62 % prebivalcev. Glede na leto prej se je delež znižal za slabo odstotno točko, poleg tega se delež od leta 2017 praktično ni spremenil.

Uspešnost EU držav na področju eko inovacij (Eco-innovation index) spremlja sestavljen indeks, ki vključuje 12 kazalnikov iz petih tematskih področij. Slovenija je uvrščena v skupino povprečnih izvajalcev eko-inovacij. S časom se vrednosti kazalca postopno izboljšujejo in kažejo na postopen napredek indeksa eko inovacij, še vedno pa ostajajo pod povprečjem EU. Ciljna vrednost za Slovenijo ni zastavljena.

Izpusti F-plinov zaradi puščanja iz stacionarnih naprav so se leta 2022 zaradi znatno večje količine dopolnjenih hladiv močno povečali. To je predstavljalo velik odmik od indikativnega ciljnega zmanjševanja izpustov iz rabe F-plinov po EU uredbi o F-plinih. Glede na leto 2015 so bili izpusti zaradi puščanja F-plinov leta 2022 nižji za 17 %, po uredbi o F-plinih pa bi morali biti nižji za 55 %.

V Sloveniji se gozdovi z vidika lesnih zalog in prirastka že dolga desetletja krepijo. V zadnjih 70 letih sta se povečala za več kot 140 %. Posek je, poleg naravnih danosti, odvisen še od socialnoekonomskih faktorjev, v zadnjem času pa predvsem od pojavljanja naravnih ujm (vetrolomi, žledolomi) in prerazmnožitev podlubnikov. Do leta 2014 je posek predstavljal približno 50 % prirastka, po tem letu pa se je zaradi ujm bistveno povečal in predstavljal od 60 do 75 % skupnega prirastka iglavcev in listavcev. V zadnjih letih je ponovno upadel in ponovno znaša približno 50 % prirastka.