Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč v splošnem kažejo padajoč trend. Izpusti TGP zaradi krčitev gozdov so se v letu 2021 zmanjšali za 0,5 % glede na leto prej, pri čemer več kot polovico oz. skoraj 62 % teh izpustov nastane zaradi osnovanja kmetijskih zemljišč. Izpusti TGP zaradi sprememb rabe zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča so se glede na leto prej zmanjšali za 2,8 %. Največji delež izpustov (slabih 66 %) je prispevalo širjenje pozidanih in sorodnih zemljišč na kmetijska zemljišča.

Slovenski gozdovi so zastarani, sedanje razmerje razvojnih faz gozdov je neugodno, obnova gozdov poteka prepočasi oziroma površine v obnovo vpeljanih gozdov so premajhne, da bi lahko spremenili stanje neugodnega razmerja razvojnih faz gozda in tako zagotovili njegov trajnostni razvoj. Vloga gozdov kot ponora ogljika je s tem ogrožena.

Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF so leta 2021 znašali -3.106 kt CO2 ekv. V tem letu so bile neto izpusti večji oz. ponori manjši za 1,2 % glede na leto prej in za 57 % glede na leto 2005. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije  se je posek v letu 2021 zmanjšal le za 3,6 % glede na leto 2020. Delež sanitarnega poseka v skupnem poseku je bil v letu 2021 prvič po letu 2014 manjši od ene tretjine celotnega letnega poseka.

Opomba:

Površine njiv in vrtov v ukrepih, ki zahtevajo gnojenje na podlagi hitrih talnih ali rastlinskih testov, so v zadnjih letih znatno presegle ciljno vrednost, ki je bila določena s Programom razvoja podeželja 2014−2020.

V obdobju po letu 2000 se je poraba dušika iz mineralnih gnojil sprva zmanjševala. Po letu 2009 se je poraba bolj ali manj ustalila na vrednosti okoli 27.500 ton, s tem, da so se v tem obdobju letne vrednosti gibale med 26.300 in 29.143 ton. Z izjemo leta 2021 je bila v zadnjih letih ciljna vrednost (< 28.000 t) dosežena. Izkazano povečanje v letu 2021 je bilo verjetno posledica nakupov mineralnih gnojil na zalogo, saj so se takrat nakazovale možne podražitve in motnje pri dobavi.