V Sloveniji postaja reja avtohtonih domačih živali vedno manj privlačna, ogroženih je kar 14 od skupno 15 avtohtonih pasem in rase domačih živali, neogrožena je le kranjska čebela. Ogroženih je tudi 13 od skupno 14 tradicionalnih pasem. Delež živali tujerodnih pasem in križancev s tujerodnimi pasmami se povečuje, ker so npr. le te trenutno komercialno zanimivejše. Vendar so manj prilagodljive na lokalne razmere, genetski material prilagojenih pasem pa se izgublja.

V Sloveniji zajema večji del energijske porabe v kmetijstvu plinsko olje za pogon kmetijskih strojev (59,0 %), sledi energija za proizvodnjo mineralnih dušikovih gnojil (34,7 %) in električna energija (3,7 %). Poraba plinskega olja se v zadnjih desetih letih ni bistveno spremenila. Na porabo električne energije za skladiščenje vpliva predvsem količina pridelanega sadja. Pri porabi energije na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi v letu 2023 izstopa Nizozemska, predvsem zaradi velikega deleža rastlinjakov.

Izpusti toplogrednih plinov v kmetijstvu so se od leta 1986 do 2023 zmanjšali za 20,5 %. Zmanjšanje je bilo največje v prašičereji, govedoreji ter na področju gnojenja kmetijskih rastlin. Hitro zmanjševanje izpustov je bilo značilno za prva leta tega obdobja do leta 2013. Od leta 2013 do leta 2016 so se izpusti povečali in do leta 2021 ostali na podobni ravni, zatem pa so se ponovno precej zmanjšali. V letu 2023 je Slovenija dosegla cilj. Glede na leto 2005 so se izpusti zmanjšali za 7,4 %.

Celostno prometno načrtovanje (CPN) na lokalni in regionalni ravni v Sloveniji hitro pridobiva na veljavi. Po vstopu v EU in njenih spodbudah se je pričelo uveljavljanje tega pristopa tudi v Sloveniji, v zadnjem desetletju pa doživlja hiter napredek. Vedno več občin in regij se odziva na spodbude EU in pristojnega ministrstva v Sloveniji ter pripravlja in izvaja Celostne prometne strategije (CPS, ang. Sustainable Urban Mobility Plan - SUMP), ki so osrednje orodje CPN.

Površine zemljišč, ki so vključene v izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov, so se v obdobju 2015–2022 povečale za 49%, najopazneje v začetku programskega obdobja. Delež teh zemljišč v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi (KZU) se je tako povečal iz okoli 14 % na okoli 20 % vseh KZU.