Po nadpovprečno vodnatih letih 2013 in 2014 so sledila podpovprečno leto 2015 in povprečno vodnata leta 2016–2021. Leto 2022 je bilo podpovprečno, leto 2023 nadpovprečno, 2024 pa nekoliko nadpovprečno vodnato. Glede na letno rečno bilanco so bila v obdobju 1961–2024 izraziteje nadpovprečna leta 2010, 2013, 2014 in 2023, podpovprečna pa leta 1983, 2003, 2007, 2011, 2015 in 2022. Trend odtoka rečne vode z ozemlja Slovenije je upadajoč.

Pogostost in intenziteta hidroloških suš podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih se v zadnjih desetletjih povečujeta. Izmed desetih najbolj sušnih let obdobja 1981-2025 se jih kar 8 uvršča v obdobje po letu 2000. Suše večje intenzitete se v večjem delu države najpogosteje pojavljajo pozimi, medtem ko so blažje oblike suše značilne predvsem za jesen. Izjema so vodonosniki na Primorskem in v Ljubljanski kotlini, kjer suše največje intenzitete nastopijo poleti. V obdobju povečane rabe podzemne vode med junijem in septembrom je opazen trend naraščanja pojava izrednih suš.

Indeks naklonjenosti energetsko varčnim gospodinjskim aparatom, ki med slovenskimi gospodinjstvi znaša visokih 83 (na lestvici od 0 do 100), jasno kaže, da je trg v fazi zrelosti in da je potencial v veliki meri že izkoriščen. To dokazuje tudi sama struktura potrošnikov, kjer na eni strani najdemo skoraj četrtino »energetskih vzornikov«, ki so prenovo že v celoti zaključili, na drugi pa le še manjšo skupino »pasivnih« in »zadržanih«. V takšnih razmerah prihodnja rast ni več odvisna od prepričevanja skeptikov, temveč od strateškega nagovarjanja največjega segmenta, »ozaveščenih« (27 %).

Večino registriranih osebnih avtomobilov še vedno poganjajo konvencionalna pogonska goriva (motorni bencin in dizelsko gorivo). Čeprav se je delež vozil na alternativni pogon v obdobju od leta 2019 do 2025 potrojil, še vedno ostaja zelo majhen.

Čeprav večina slovenskih gospodinjstev (69 %) še vedno meni, da so podnebne spremembe resen problem, raziskava REUS 2025 razkriva zaskrbljujoč in dosleden negativen trend: zavedanje o resnosti problema, nujnosti ukrepanja in vlogi človeka se v primerjavi s preteklimi leti opazno zmanjšuje. Delež tistih, ki menijo, da je problem "zelo resen", je najnižji doslej. Še bolj zgovorno je dejstvo, da se je delež gospodinjstev, ki menijo, da problem "ni resen", od leta 2022 početveril (s 3 % na 12 %). Podpora trditvi, da je treba ukrepati takoj, je od leta 2015 padla za kar 18 odstotnih točk.