Človeštvo že od leta 1971 presega zmogljivosti našega planeta. Posledice takšnega ravnanja se kažejo v degradaciji okolja kot tudi v podnebnih spremembah, ki med drugim povzročajo vedno hujše požare, suše in poplave. Poleg škode, ki jo povzročajo ljudem, resno ogrožajo tudi svetovne ekosisteme, ki nam zagotavljajo hrano, pitno vodo in druge naravne vire. Vplivajo tudi na širitev bolezni, kot so lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. 

Naš trenutni način življenja, ki je odvisen od prekomernega izkoriščanja naravnih virov, ogroža prihodnost nam kot tudi našim zanamcem. Ekološki dolg predstavlja idejo, da je za dolgoročni obstoj človeštva na Zemlji potrebno živeti znotraj meja biokapacitete, kar pomeni prilagoditev našega načina življenja tako, da se ne potroši več naravnih virov kot jih lahko narava obnovi v določenem obdobju. Da bi to dosegli ob hkratnem zagotavljanju kvalitete življenja, si lahko pomagamo s konceptom ekološkega odtisa.

Ekološki odtis predstavlja pritisk, ki ga naš potrošniški način življenja izvaja na okolje. Organizacija GFN je razvila način spremljanja in vrednotenja le tega. Sestavljen je iz šestih glavnih komponent - kmetijskih površin, pašnikov, ribolovnih območij, gozdov, pozidanih površin in ogljičnega odtisa.

Tako kot biokapaciteta je izražen v globalnih hektarjih, ki predstavljajo ovrednotenje vseh produktivnih površin na svetu, ki jih imamo na voljo, za zagotavljanje bivanjskih pogojev, kot so na primer čist zrak, pitna voda, ter za proizvodnjo vseh dobrin, potrebnih za življenje. Te poleg hrane in oblačil vključuje tudi stavbe, pohištvo, elektriko. 

Trenutno trošimo toliko, kot, da bi imeli na voljo poleg našega še dodatnih 75% enakega planeta. Če bi vsi živeli tako kot Slovenci, ali povprečni Evropejci, pa bi potrebovali več kot tri celotne Zemlje! Takšno potratno ravnanje je negospodarno in na dolgi rok neodgovorno.

Ogljični odtis je v zadnjih 50 letih postal največji delež ekološkega odtisa in glavni problem razvitih držav, tudi Slovenije. Predstavlja potrebno površino gozdov in drugih ponorov ogljika za odstranitev dodatnih toplogrednih plinov iz ozračja, ki jih človeštvo izpušča v okolje. Do teh pride zaradi svetovne odvisnosti od premoga, plina in predvsem nafte za proizvodnjo elektrike, toplote in poganjanje vozil. S tem bi preprečili še hujše posledice podnebnih sprememb. Kljub opozorilom znanstvenikov, vlade po svetu še vedno vlagajo več finančnih sredstev v plinovode in izgradnjo novih ceste kot pa v obnovljive vire in železnice, čeprav nas je prav to pripeljalo v trenutno zagato.

Naš življenjski slog je posledica ravnanja vsakega posameznika. Odraža se v ekološkem odtisu, ki ga narekuje nakupovanje, prehranjevanje in potovanja, ki predstavljajo pritisk naše potrošnje na obnovitveno sposobnost naravnih ekosistemov. Kolikšen je vaš ekološki odtis, si lahko izračunate s pomočjo kalkulatorja, ki vam bo dal tudi napotke, kako ga zmanjšati.

Več o ekološkem odtisu Slovenije si lahko preberete tukaj.