Količina nastalih in zbranih odpadnih jedilnih olj nekoliko narašča. Največ odpadnega jedilnega olja izvozimo v druge članice EU na predelavo v biodizel. V Sloveniji se zaenkrat proizvodnja biodizla iz odpadnih jedilnih olj na industrijski ravni ne izvaja.

Zbrane količine organskih kuhinjskih odpadkov, so se po uveljavitvi predpisa več kot podvojile, vendar ravnanje z njimi še ne poteka skladno s cilji. Pomanjkljivosti se kažejo predvsem pri kompostiranju, saj leta 2008 ni bilo pridobljeno nobeno okoljevarstveno dovoljenje za to dejavnost.

Pet vodnih teles slovenskega morja je na osnovi podatkov monitoringa v obdobju 2006 -2008 uvrščenih v slabo kemijsko stanje. To stanje je določeno zaradi preseženega okoljskega standarda kakovosti tributilkositrovih spojin, ki je na nivoju Evropske skupnosti določen od leta 2007 dalje. Ekološko stanje vodnih teles morja je določeno za tri vodna telesa, ki so v dobrem ali zelo dobrem stanju.

Število ležišč, predvsem pa število prenočitev v obravnavanem obdobju (1992–2009) vseskozi narašča. Največ prenočitev je v poletnih mesecih, ko je največ turistov v obmorskih krajih, le nekaj manj pa v gorskih in zdraviliških krajih. V zimskih mesecih po številu prenočitev prednjačijo zdraviliški kraji.

Tehnološko inovacijski potencial se v Sloveniji krepi počasi in ne dosega zastavljenih ciljev. To je z vidika varstva okolja neugodno, saj so nove tehnologije okolju prijaznejše in energetsko varčnejše.