Pogostost kmetijske suše v Sloveniji se v zadnjih desetletjih povečuje. Od leta 2000 je bila v Sloveniji zaradi suše v kmetijstvu sedemkrat razglašena naravna nesreča, najobsežnejše izmed njih so se zgodile v letih 2003, 2012, 2013, 2017 in 2022. Suša se pojavlja s čedalje večjo jakostjo ter na območjih in v letnih časih, kjer v preteklosti z njo ni bilo težav. Dodatno tveganje za nastanek škode v kmetijstvu predstavljajo hitro razvijajoče se suše v poletnem času (t. i. »rapidne suše«), ki se pojavljajo ob vročinskih valovih.

Leto 2024 je bilo že drugo nadpovprečno vodnato leto zapored, ko se suša površinskih voda ni pojavila v nobenem četrtletju. Kljub temu pa je v zadnjih dvajsetih letih suša površinskih voda postala pogostejša in intenzivnejša v primerjavi s prejšnjimi obdobji. Opazna je tudi večja spremenljivost med posameznimi leti. Izmenjujejo se zelo suha in zelo mokra leta z vmesnimi obdobji hidrološko običajnih let. Intenzivnost suše v rastni sezoni je vse pogostejša, vendar v zadnjem desetletju manj izrazita kot v prejšnjem.

Več kot polovica gospodinjstev v Sloveniji je že uporabilo finančne spodbude za učinkovito rabo in obnovljive vire energije ali o tem aktivno razmišlja. Indeks naklonjenosti gospodinjstev finančnim spodbudam, ki jih ponuja Eko sklad, se je pozitivno povečal za 4 indeksne točke od leta 2019 do leta 2022, ko je znašal 52 na lestvici od 0 do 100. Naklonjenost tem finančnim spodbudam je med regijami različna. Po eni strani poznavanje in zanimanje za storitve Eko sklada upada, po drugi strani pa narašča delež gospodinjstev, ki so se ponovno odločila za te storitve.

Skoraj polovica gospodinjstev v enodružinskih hišah je naklonjena ogrevanju s toplotno črpalko. Indeks je leta 2022 znašal 44 na lestvici od 0 do 100 in se od leta 2019 ni bistveno spremenil. Večina gospodinjstev v enodružinskih hišah še vedno meni, da je uporaba obnovljivih virov energije pomembna. Delež gospodinjstev, ki razmišljajo o zamenjavi ali dopolnitvi ogrevanja s toplotno črpalko, ter tistih, ki jo že uporabljajo, se je med letoma 2015 in 2017 občutno povečal, nato pa se je stabiliziral. Naklonjenost toplotnim črpalkam med regijami je različna.

Naklonjenost gospodinjstev uporabi fotovoltaičnih sistemov v enodružinskih hišah se je povečala. Indeks se je med leti 2019 do 2022 povečal za 7 indeksnih točk in je leta 2022 dosegel vrednost 36 na lestvici od 0 do 100. Delež gospodinjstev, ki že uporabljajo ali nameravajo v bližnji prihodnosti uporabljati fotovoltaiko, je v tem obdobju najbolj narasel. Kljub pozitivni spremembi je kar četrtina gospodinjstev do uporabe fotovoltaike še vedno zadržana ali odklonilna. Med regijami ni razlik glede naklonjenosti uporabi fotovoltaike.