KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Good

V obdobju po letu 2000 se je poraba dušika iz mineralnih gnojil sprva zmanjševala. Po letu 2009 se je poraba bolj ali manj ustalila na vrednosti okoli 27.500 ton, s tem, da so se v tem obdobju letne vrednosti gibale med 26.300 in 29.143 ton. Z izjemo leta 2021 je bila v zadnjih letih ciljna vrednost (< 28.000 t) dosežena. Izkazano povečanje v letu 2021 je bilo verjetno posledica nakupov mineralnih gnojil na zalogo, saj so se takrat nakazovale možne podražitve in motnje pri dobavi.

Neutral

Dolžina letne rastne dobe se skoraj povsod po Evropi podaljšuje. Najbolj izrazita je sprememba v vzhodni in severni Evropi, manjša pa v zahodni Evropi, predelu Mediterana in v južni Evropi. Tudi v Sloveniji se dolžina letne rastne dobe podaljšuje, še posebno od sredine devetdesetih let dalje. Pričakovati je, da se bo trajanje letne rastne dobe po vsej Evropi v prihodnosti še podaljšalo.

Neutral

Za slovensko gospodarstvo je značilen visok delež industrije v celotni ustvarjeni dodani vrednosti (25,7 %, leto 2022). Najnižji delež med vsemi dejavnostmi ima kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (1,9 %, leto 2022). Slovenija ima podpovprečne deleže bruto dodane vrednosti vseh terciarnih in kvartarnih dejavnostih (izjema je trgovina, gostinstvo in promet) v primerjavi z EU. Podatki o indeksu dodane vrednosti po dejavnostih prikazujejo, da je najvišjo rast v primerjavi z letom 2015 doživela informacijsko-komunikacijska tehnologija (indeks = 151, leto 2022).

Good

V Sloveniji število vzgojnih in izobraževalnih ustanov v programu Ekošola nenehno raste. V šolskem letu 2022/23 je tako v program vključenih 732 ustanov, kar predstavlja skoraj 38 % vseh šol in vrtcev v Sloveniji. Preko okoljskih projektov je bilo tako v sistem okoljske vzgoje vključenih več kot 130.000 slovenskih otrok in šolarjev ter 8.500 vzgojiteljev in učiteljev. V mednarodnem merilu je bilo v program Ekošola ob koncu šolskega leta 2022/23 vključenih več kot 50.000 ustanov, od katerih jih je več kot 17.000 pridobila tudi znak zelena zastava.

Neutral

Leta 2022 je stopnja tveganja revščine v Sloveniji znašala 12,1 %. V primerjavi z letom prej se je dvignila za 0,4 %. Pod pragom tveganja revščine je leta 2022 živelo 251.000 prebivalcev, kar pomeni, da so bili njihovi dohodki nižji od 827 € na mesec, kolikor je znašal prag tveganja revščine. Stopnja tveganja revščine je v Sloveniji pod pragom EU. V letu 2021 se je Slovenija uvrstila na tretje mesto po najnižji stopnji tveganja revščine med državami EU-27. V letu 2022 pa se je izenačila z Madžarsko na drugem mestu.

Neutral

Izobrazbena sestava odraslega prebivalstva (25-64 let) se v Sloveniji iz leta v leto izboljšuje, kar pozitivno vpliva na gospodarsko rast. V letu 2022 je bil delež prebivalstva s terciarno izobrazbo 45,2 %, kar uvršča Slovenijo na 12. mesto med državami EU-27. Delež prebivalcev s srednjo izobrazbo je leta 2022 znašal 49,2 %, delež prebivalcev z nižjo izobrazbo pa 5,6 %. Nujen je hitrejši razvoj človeških virov za zeleni prehod.