Od leta 2012 do leta 2023 se je inštalirana moč naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE povečala za 78,5 %. Skoraj dve tretjini tega povečanja, 51,2 %, sta bili doseženi v zadnjih štirih letih. Kazalnik je trenutno na trajektoriji doseganja indikativnih ciljev do leta 2030, zastavljenih v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN).

Energetska učinkovitost v industriji se je v obdobju 2005–2023 opazno izboljšala, saj je bila leta 2023 za 43 % višja kot leta 2005. Največ so k izboljšanju prispevale panoge kemična industrija, proizvodnja strojev in naprav, neželezne kovine, proizvodnja paprija, najmanj pa jekla in nekovinskih mineralnih izdelkov.

Uvozna odvisnost Slovenije je v zadnjih letih nižja in je leta 2023 znašala 48 %. Nujno je nadaljnje povečanje energetske učinkovitosti, rabe obnovljivih virov ter tudi diverzifikacija virov oskrbe. Slovenija je povsem uvozno odvisna pri tekočih goriv in zemeljskem plinu. Pri zemeljskem plinu je Slovenija je uvozno odvisna od dveh držav, Avstrije in Alžirije. V preteklosti je plin v Avstrijo večinoma prihajal iz Rusije, v zadnjih letih pa je zaradi vojne in sankcij struktura bolj raznolika.

Skupni izpusti toplogrednih plinov bodo po projekciji z obstoječimi ukrepi do leta 2030 ostali na podobni ravni kot danes, potem se bodo znižali, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa se bodo drastično znižali, in sicer do leta 2030 za 35 %, do leta 2050 za 88 %. Projekcije kažejo, da je ob intenzivnem izvajanju ukrepov možno doseči zastavljene cilje.

Intenzivnost izpustov TGP goriv in energije v prometu v Sloveniji je bila leta 2023 za 3,9 % nižja od izhodiščne vrednosti iz leta 2010, kar je 2,1 odstotne točke manj od ciljnega zmanjšanja. Intenzivnost se znižuje, vendar prepočasi. Največji prispevek k zmanjšanju intenzivnosti ima primešavanje biogoriv, medtem ko vpliv elektrike ostaja majhen. Na ravni EU sta Švedska in Finska dosegli največje zmanjšanje, medtem ko je deset drugih držav zmanjšalo intenzivnost za vsaj 6 %.