Astma je postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok do 15. leta starosti. V EU je bilo leta 2019 5,7 odstotkov prebivalcev, ki so zboleli za astmo, v Sloveniji pa 4,8 %. V obdobju 2018-2022 je po številu bolnišničnih obravnav zaradi astme močno izstopala občina Kostel. Otroci, ki so sprejeti v bolnišnico zaradi astme, so bili v letu 2023 največkrat stari od 5 do 9 let. Zadnje študije potrjujejo povezavo med onesnaženostjo zunanjega zraka z delci PM₁₀,PM_2.5 in ozonom ter razvojem astme pri otrocih.

Vročinski valovi pomembno vplivajo na zdravje prebivalcev, saj lahko povzročijo povečano umrljivost. Najbolj ranljive skupine vključujejo starejše ljudi in bolnike s kroničnimi obolenji, kot so srčno-žilna obolenja, dihalna obolenja, duševne bolezni, sladkorna bolezen in debelost. Analiza povezanosti med vročinskimi valovi in zvečanim oziroma zmanjšanim številom umrlih (časovni niz od leta 2020 do leta 2022) je bila izvedena po diagnozah (vsi vzroki, bolezni obtočil), spolu in starostni skupini (vse starostne skupine in stari 75 let in več).

Raven onesnaženosti zraka z ozonom je v zadnjih letih nad ciljno vrednostjo za varovanje zdravja ljudi na nekaterih merilnih mestih mestnega ozadja (Koper, Nova Gorica Grčna) in na višje ležečem merilnem mestu Otlica. Dolgoročni cilji za varovanje zdravja so preseženi na vseh merilnih mestih. Tudi opozorilna vrednost je v zadnjih letih presežena le na Primorskem in v višjih legah - Otlica. Na območju Primorske in na višje ležečih merilnih mestih beležimo najvišje ravni ozona zaradi ugodnejšega vremena in prenosa ozona in njegovih predhodnikov iz severne Italije.

Leta 2022 je bilo v Sloveniji končnim uporabnikom na voljo 75 % oskrbe z energijo, kar je največ v opazovanem obdobju. Na ta delež v največji meri vpliva učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote. V termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah se je leta 2022 izgubila skoraj polovica vložene energije. V primerjavi z državami EU-27 se je Slovenija uvrstila v spodnjo tretjino držav. Proizvodnja električne energije iz SPTE je leta 2021 predstavljala dobrih 6 % celotne proizvodnje v Sloveniji, pri čemer se ta delež v zadnjih letih znižuje.

Lymska borelioza (LB) in klopni meningoencefalitis (KME) sta najbolj pogosti vektorski bolezni, ki ju prenašajo klopi. V obdobju od leta 2014 do 2023 je bilo v Sloveniji letno prijavljenih nekaj manj kot 3.000 do preko 7.000 bolnikov z LB ter povprečno 105 prijav KME (največ v letu 2020 - 187, najmanj 2015 in 2021 - 62 primerov). Zaradi podnebnih sprememb, ki vplivajo na širitev habitatov klopov in podaljšujejo sezono njihove aktivnosti, je tveganje za okužbe v prihodnje lahko večje. Boljša seznanjenost in preventiva posameznikov sta ključna dejavnika za zmanjšanje bremena obeh bolezni.