Leta 2023 je bilo v energetsko učinkovitih sistemih daljinskega ogrevanja (DO), to je sistemih, ki izpolnjujejo eno od meril, opredeljenih v 50. členu Zakona o učinkoviti rabi energije (ZURE), proizvedenih 87,7 % vse toplote v sistemih DO, kar je največ v opazovanem obdobju. Skupni delež toplote iz OVE in odvečne toplote je bil leta 2023 21,2 %. Glede na leto prej se je povečal za 0,5, glede na leto 2016 pa za 5,5 odstotnih točk. Indikativna letna vrednost iz NEPN 2020 je bila dosežena, iz NEPN 2024 pa ne.

Izpusti TGP na enoto proizvedene električne energije so za leto 2023 znašali 166 gCO₂/kWh. V obdobju 1992–2023 se je intenzivnost TGP izpustov zmanjšala za 62,4 %. Glede na povprečje EU-27 je bila leta 2023 v Sloveniji nižja za 19,8 %.

Leta 2023 je bilo na sisteme obdelave komunalnih odpadnih voda s sekundarno ali terciarno stopnjo čiščenja, ki ne povzročajo izpustov TGP, priključenih 65 % prebivalcev. Glede na leto prej se je delež minimalno zvišal. Glede na leto 2017 se je delež zvišal za 3,5 odstotne točke.

V letu 2023 se je delež OVE v prometu, po občutnem padcu v letu 2022, ponovno povečal in je znašal 10 %. S tem je za neobvezujočim ciljem za leto 2023 iz Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) zaostal za 0,7 odstotnih točk.

Od leta 2012 do leta 2023 se je inštalirana moč naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE povečala za 78,5 %. Skoraj dve tretjini tega povečanja, 51,2 %, sta bili doseženi v zadnjih štirih letih. Kazalnik je trenutno na trajektoriji doseganja indikativnih ciljev do leta 2030, zastavljenih v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN).