Kazalci okolja v Sloveniji

Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Preberite več Video vodnik

piramida_informacij.svg

Ali ste vedeli?

Socio-ekonomski razvoj

[SE03] Indeks človekovega razvoja

14.01.2022

Kazalec spremlja ekonomsko socialno in okoljsko dimenzijo trajnostnega razvoja tako, da primerja HDI – indeks človekovega razvoja in ekološki odtis. Med letoma 1990 in 2019 se je vrednost indeksa človekovega razvoja (HDI) iz 0,774 povečala na 0,917 (za 18,5 %). Slovenija je uvrščena med države z zelo visokim indeksom človeškega razvoja, na 22. mesto od 189 držav, ki so zajete v izračune. Praviloma višji kot je HDI neke države, večji je tudi ekološki odtis. Trenutno stanje kaže, da bodo morale države sveta marsikaj spremeniti, če želijo živeti trajnostno in znotraj meja našega planeta.

Tla in površje Krožno gospodarstvo Zeleno gospodarstvo

[TP03] Pozidava

20.11.2023

V Sloveniji se še naprej povečuje obseg pozidanih površin, ki v strukturi rabe tal leta 2023 predstavljajo 5,7 %. Pozidana območja so se v obdobju 2019–2023 prednostno širila na travinje (42 %), gozd (18,6 %) in na kategorijo drugo (16,1 %). V tem obdobju se je skupen obseg pozidanih površin povečal za okoli 1.6000 ha. Razpoložljivi podatkovni viri v Sloveniji v zadnjem obdobju že omogočajo vrednotenje dejanske izgube zemljišč zaradi pozidave.

Kmetijstvo

[KM36] Zaloge organskega (Corg) ogljika v tleh

15.11.2023

V Sloveniji je povprečna zaloga organskega ogljika v tleh (Corg) v obravnavanih kmetijskih zemljiščih (KZ) do globine 30 cm 92,9 t/ha, največja je v tleh barjanskih travnikov – 197,0 t/ha. V tleh KZ z ekstenzivno rabo, ki vključuje ekstenzivne sadovnjake (ES), trajne travnike (TR), zemljišča v zaraščanju (ZR) ter KZ porasla z drevesi in grmičevjem (DG), so bile zaloge Corg v razponu med 92,2 in 109,4 t/ha. Zaloga Corg v tleh vinogradov (VI), intenzivnih sadovnjakov (IS) in njiv (NJ) je bila od 60,0 do 92,7 t/ha.

Kmetijstvo

[KM35] Vodna erozija tal

15.11.2023

Erozija tal je naraven geomorfen proces sproščanja talnih delcev in odnašanja tal. Zaradi delovanja človeka je lahko močno pospešena in nekajkrat večja kot v naravnih razmerah. Erozija (vodna, vetrna ter erozija obdelave tal) je še vedno največja grožnja tlom v mnogih regijah sveta. Merjenje erozije poteka kontrolirano na standardiziranih poskusnih ploskvah in je časovno, stroškovno in organizacijsko (zelo) zahteven proces. Zato najpogosteje ocenjujemo tveganja in intenzivnosti erozije z računskimi modeli.

Kmetijstvo

[KM12] Specializacija in diverzifikacija kmetijstva

14.11.2023

Slovenija sodi v krog držav članic EU, ki imajo nižjo raven specializacije kmetijstva. To se kaže v številu specializiranih kmetijskih gospodarstev (KMG) in površini kmetijskih zemljišč, ki jo ta gospodarstva obdelujejo. Specializirana KMG ustvarijo manjši delež prihodkov, kot znaša povprečje v Evropski uniji, kar kaže na to, da procesi koncentracije in specializacije proizvodnje v Sloveniji potekajo nekoliko počasneje.

Kmetijstvo

[KM34] Koncentracija kmetijske pridelave

13.11.2023

Spremembe velikostne strukture kažejo, da se pri obsegu kmetijskih zemljišč nadaljujejo procesi koncentracije, medtem ko so se v živinoreji ti procesi upočasnili. Kljub vsemu pa je zaradi majhnosti (v povprečju), konkurenčnost slovenskih kmetij v primerjavi z EU–27 nizka. Kljub strukturnim spremembam Slovenija tako po povprečni velikosti kmetijskih gospodarstev kot po produktivnosti zaostaja za povprečjem EU–27 za okoli dvakrat in se tako uvršča v skupino članic z najneugodnejšo strukturo kmetijstva.