V Sloveniji se še naprej povečuje obseg pozidanih površin, ki v strukturi rabe tal leta 2023 predstavljajo 5,7 %. Pozidana območja so se v obdobju 2019–2023 prednostno širila na travinje (42 %), gozd (18,6 %) in na kategorijo drugo (16,1 %). V tem obdobju se je skupen obseg pozidanih površin povečal za okoli 1.6000 ha. Razpoložljivi podatkovni viri v Sloveniji v zadnjem obdobju že omogočajo vrednotenje dejanske izgube zemljišč zaradi pozidave.

Skupna intenzivnost rabe končne energije kot po sektorjih se je v Sloveniji v obdobju 2005-2022 zmanjšala. Najbolj v industriji, najmanj v prometu. Primerjava z EU-27 je pokazala da je Slovenija slabša od povprečja EU-27, vendar se je razkorak v obdobju 2005-2021 skoraj razpolovil, k čemur so prispevali vsi sektorjih razen prometa.

Čeprav se je v obdobju 1990-2021 proizvodnja električne energije in toplote povečala za 30 %, so se izpusti CO₂, zlasti zaradi povečanja učinkovitosti proizvodnje ter tudi povečanja proizvodnje iz OVE in jedrske energije, zmanjšali za 31,5 %. Izpusti SO₂ so se zmanjšali za skoraj 99 % zlasti zaradi namestitve razžveplanih naprav, povečanja učinkovitosti proizvodnje in deleža proizvodnje iz OVE in jedrske.

Intenzivnost izpustov SO2, NOx in CO2 iz proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah je bila leta 2021 znatno nižja kot leta 2005 in sicer SO2 za 94 %, NOx za 71 % in CO2 za 28 %. Glede na povprečje EU-27 je bila leta 2021 v Sloveniji intenzivnost intenzivnost CO2 višja, NOx rahlo nižja, SO2 pa občutno nižja.

Količine izrabljenega jedrskega goriva ter srednje in nizko radioaktivnih odpadkov v skladiščih se povečujejo. Količina izrabljenega jedrskega goriva je v letu 2022 predstavljala 85 % prostornine bazena za izrabljeno gorivo. Količina nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v skladiščih NEK je znašala 2.523,50 m³.